Tina Vovk

Sobota,
23. 11. 2013,
13.20

Osveženo pred

6 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Lee Harvey Oswald atentat

Sobota, 23. 11. 2013, 13.20

6 let, 4 mesece

Marksist, ki je ubil priljubljenega predsednika

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Dva dni zatem, ko so ga prijeli kot glavnega osumljenca za atentat na predsednika ZDA Johna Kennedyja, je tudi Lee Harvey Oswald padel pod streli. Njegova smrt je še dodatno podžgala teorije zarote.

Osamljeni atentator ali del širše zarote in grešni kozel? Preden bi Oswald morebiti razkril kaj več o okoliščinah smrti priljubljenega 35. predsednika ZDA, je sam končal pod streli. Uradna preiskava pod vodstvom sodnika Earla Warrena je ugotovila, da je Kennedyja ubil Oswald, s komunističnimi idejami prežeti fanatik, ki naj bi deloval sam. Podobno so ugotovile še štiri uradne preiskave, a še danes veliko Američanov ne verjame, da je Oswald deloval sam.

Oswald je bil rojen leta 1939 v New Orleansu. Oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom. Z mamo se je leta 1944 preselil v Dallas. Kot otrok je bil introvertiran in temperamenten, kazal je znake nasilja. Pri 15 letih je v svoj dnevnik zapisal, da je marksist. Pri 17 letih – do tedaj je živel na 22 različnih lokacijah in zamenjal 12 šol – se je pridružil marincem, kjer se je uril tudi kot ostrostrelec. Postavili so ga pred vojaško sodišče, ker se je po nesreči z neregistrirano pištolo ustrelil v komolec, nato pa še zaradi spora z narednikom. Za krajši čas so ga zaprli in degradirali.

Pot v Sovjetsko zvezo Pri marincih se je sam učil ruščino. Vojsko je zapustil septembra 1959 in se slabo leto pozneje podal na potovanje v Sovjetsko zvezo, ki ga je načrtoval dalj časa. Želel se je odreči ameriškemu državljanstvu. Namesto v Moskvo so ga poslali delat v tovarno v Minsk, ki se ga je hitro naveličal. V Belorusiji se je poročil z Marino Prusakovo. Junija 1962 se je vrnil v ZDA in z družino nastanil v Teksasu. Po vrnitvi ga je zaslišal zvezni preiskovalni urad FBI.

Osem mesecev pred atentatom je bil najverjetneje on tisti, ki je skušal ubiti gorečega protikomunista, nekdanjega ameriškega generala Edwina Walkerja, glasnega kritika Kennedyjeve administracije in glasnega nasprotnika rasno integriranih šol na jugu ZDA. Walkerja je le lažje ranil.

Kuba ostala neizpolnjena želja Poleti 1963 je v New Orleansu ustanovil odbor v podporo Castru, katerega edini član je bil. Avgusta se je zapletel v pretep s člani proticastrovske organizacije in bil aretiran. Septembra je odpotoval v Mehiko, od tam pa je želel na Kubo, a mu niso izdali vizuma. Ko so na kubanski ambasadi odobrili vizum, je bil Oswald že v ZDA. Kmalu se je zaposlil v knjižnem skladišču ob Delaey Plazi.

Pred Kennedyjevim obiskom v Dallasu so številni mediji poročali, da bo predsednik potoval mimo skladišča. Oswaldov sodelavec je preiskovalcem povedal, da ga je 22. novembra nazadnje videl v šestem nadstropju okoli 11.55, približno 35 minut pred atentatom. Drugi sodelavci so povedali, da so ga okoli poldneva videli v prvem nadstropju.

Potem ko naj bi ustrelil Kennedyja, je puško skril med škatle in se spustil po požarnih stopnicah. Sodelavci, ki so ga videli po atentatu, so pričali, da je bil videti miren in ni bil brez sape. Skladišče naj bi skozi vhodna vrata zapustil le nekaj trenutkov, preden ga je policija zaprla. Vstopil je na avtobus in odšel do svojega bivališča, a ga hitro zapustil.

"Sem samo žrtev" Potem ko naj bi 45 minut po umoru Kennedyja ustrelil policista J. D. Tippita – več prič ga je videlo, kako je s pištolo v roki bežal s kraja umora –, je zbežal v gledališče, kjer so ga tudi prijeli. Na policiji so ga zaslišali in obtožili smrti policista. Pred koncem noči so ga obtožili tudi umora predsednika. Na hodniku zbranim novinarjem je zatrdil, da ni ubil nobenega od njiju: "Nikogar nisem ubil. Prijeli so me, ker sem živel v Sovjetski zvezi. Sem samo naivna žrtev!"

V dveh dneh na policijski postaji so ga večkrat zaslišali. Zanikal je vse. Na vprašanje, kje je bil med atentatom, je odvrnil, da je jedel svoje kosilo v prvem nadstropju. Na zadnjem zaslišanju je odvrnil, da je med umorom delal v zgornjem nadstropju. Na vprašanje, ali je komunist, je odvrnil: "Ne, nisem komunist. Sem marksist."

Oswalda so nameravali s policijske postaje preseliti v zapor, ko je iz zbrane množice stopil lastnik nočnih klubov Jack Ruby, znanec dallaškeg podzemlja, ki je imel močne povezave tudi s policijo. Oswalda je ustrelil v prsi, kar so posnele televizijske kamere, ki so dogodek prenašale v živo na milijone gledalcem. Ruby je trdil, da želijo oblasti skriti resnico in da ve, kdo je organiziral Kennedyjev umor.

Rubyja so obsodili na smrt na električnem stolu. Nekajkrat se je pritožil, v zaporu pa zbolel za skrivnostno obliko raka, ki se je po besedah zaporniških zdravnikov širil hitreje kot katerikoli drug rak. Zaporniškemu psihiatru je rekel, da so ga s prevaro zvlekli v Oswaldov umor. Konec leta 1966 je spremenil svojo zgodbo in dejal, da nima kaj skrivati, saj "ni bilo nikogar drugega". Umrl je leta 1967. Warrenova komisija je izključila možnost, da je bil Ruby del širše zarote.

Nezavestnega Oswalda so odpeljali v bolnišnico Parklane, kjer mu niso mogli več pomagati. Dva dni prej so v isto bolnišnico prepeljali Kennedyja. Oba sta bila pokopana na isti dan, 25. novembra. Novinarje na Oswaldovem pogrebu so prosili, ali lahko pomagajo nositi krsto.