Janez Janša
Ponedeljek, 20. 7. 2020, 7.56
4 leta, 5 mesecev
Konec drame v Bruslju: to so milijarde, ki jih dobi Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,62
149
Slovenski predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju presodil, da je dogovor nekoliko bližje.
Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covid-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dozdajšnjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši, je po koncu maratonskih pogajanj ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril premier, poroča STA.
Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.
Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.
Sloveniji 10,5 milijarde evrov
Slovenija bo dobila 10,5 milijarde evrov, od tega 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Tri milijarde evrov bodo namenjene za kohezijo, 2,1 milijarda evrov nepovratnih sredstev, 1,6 milijarde evrov za kmetijsko skupno politiko in 3,6 milijarde evrov posojil. 350 milijonov evrov bo namenjenih za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.
Uspešni pri pogajanjih, manj pri črpanju
Janša se je tretjič pogajal o večletnem evropskem proračunu. Če primerja vsa tri pogajanja, je po premierjevi oceni izkupiček glede na položaj in relativno razvitost Slovenije, ko gre za prihodnji večletni proračun, verjetno doslej najboljši. Izpostavlja tudi, da so že na prejšnjih pogajanjih pričakovali, da bo Slovenija v tem času že neto plačnica, a vendar ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.
Premier je ob tem izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju, zato se poskušajo bolje pripraviti. Vlada bo imela po njegovih besedah v sredo delovno sejo na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.
Pripraviti je treba tudi nacionalni program za okrevanje, ki ga predvideva dogovor, je še spomnil premier. Glede na pretekle izkušnje je tako po njegovem mnenju pred Slovenijo sedaj težji del dela. "Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj, že jutri," je zatrdil, poroča STA.
Michel po koncu: Uspelo nam je
Michel je dogovor označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna," je poudaril.
"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila, poroča STA.
Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.
149