Petek, 2. 8. 2024, 13.03
3 mesece, 3 tedne
Madžarska zavrnila hrvaško ponudbo. Raje ima rusko nafto.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Hrvaško ponudbo Madžarski, da se lahko namesto iz Rusije z nafto oskrbuje prek jadranskega naftovoda, je Budimpešta zavrnila, češ da gre za pritisk iz Bruslja. Hrvaški očita, da je dvignila tranzitne pristojbine na petkratnik tržnega povprečja.
Vlada Viktorja Orbana kljubuje pritiskom EU, da bi zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv iz Rusije. Madžarska je zavrnila ponudbo Hrvaške, da bi lahko uporabila njen naftovod, s čimer bi prekinila odvisnost od ruske nafte, poroča časopis Financial Times.
Madžarska je zavrnila ponudbo Hrvaške glede uporabe njenega naftovoda. S tem je zaostrila večstranski konflikt z EU. Evropska komisija namreč vse od invazije Rusije na Ukrajino pritiska na Madžarsko in Slovaško, naj prekineta oskrbo z nafto iz države agresorke.
Državi sta si, skupaj s Češko, izgovorili izjemo iz vseevropske prepovedi uvoza ruske nafte po cevovodu, ki poteka prek Ukrajine, saj naj bi imele primanjkljaj alternativnih virov. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je namreč prosil za pomoč Bruselj, potem ko je Ukrajina prepovedala pošiljke ključnega ruskega dobavitelja Lukoila po naftovodu Družba.
Vendar komisija ugotavlja, da ni videti, da bi se tokovi zmanjšali ali da bi imeli pomanjkanje, saj lahko drugi dobavitelji, vključno z madžarskim MOL, ki kupuje nafto v Rusiji, še vedno uporabljajo naftovod in niso predmet sankcij Ukrajine. V zvezi s tem je komisar za trgovino Valdis Dombrovskis v četrtek spodbudil Budimpešto in Bratislavo, naj uporabita hrvaški plinovod Adria in predložita dokaze, da sta dobavo zaradi sankcije Lukoila zmanjšali.
Plenković dal na voljo hrvaški naftovod
Hrvaški predsednik Andrej Plenković je v sredo pisal Evropski komisiji, da naj bi bil njihov naftovod, ki prek jadranskih pristanišč napaja evropsko omrežje, premalo izkoriščen, saj njegova uvozna infrastruktura presega nacionalne potrebe. V pismu je navedel, da ta alternativna pot srednjeevropskim državam, ki nimajo dostopa do morja, omogoča, da vsaj delno, če že ne popolnoma, odpravijo svojo odvisnost od ruske nafte.
Prav tako je zagotovil, da se je hrvaška družba Janaf, ki upravlja naftovod, pripravljena pogajati o dolgoročnih pogodbah z večjimi količinami, da bi zagotovila varnost oskrbe z energijo in zmanjšala odvisnost.
Zmogljivost Janafovega naftovoda Adria je 14,3 milijona ton nafte letno iz terminala na otoku Krk. Trenutno Hrvaška kupuje dva milijona ton, Srbija pa 3,3 milijona. MOL ima pogodbo za 2,2 milijona ton letno do konca leta 2024, je še povedal Plenković.
Adrio zavračajo kot nezanesljivo in predrago
Szijjarto je na družbenih omrežjih napadel pismo hrvaškega voditelja in ponudbo označil kot sredstvo pritiska na Madžarsko.
"Hrvaška preprosto ni zanesljiva tranzitna država. Odkar je izbruhnila vojna, so dvignili tranzitne pristojbine na petkratnik tržnega povprečja. MOL so onemogočili dolgoročno zagotavljanje transportnih zmogljivosti. Poleg tega niso vlagali v potrebno povečanje kapacitet in podatki o največji zmogljivosti, ki jih zagotavljajo, niso bili nikoli preverjeni," je Szijjarto zapisal na Facebooku. Prekinitev dobave nafte z vzhoda bi Madžarsko in Slovaško naredila popolnoma ranljivi v odnosu do nezanesljive tranzitne države.
Dobava nafte je le ena od front, na katerih se z Brusljem bori Viktor Orban, ki ne skriva svojih simpatij do Vladimirja Putina. Evropski uniji gre v nos tudi Orbanovo izvajanje posredniške diplomacije med Moskvo, Pekingom in Trumpovim posestvom na Floridi ter blokiranje evropskih sredstev za vojaško pomoč Ukrajini.
Novo izzivanje Madžarske glede vizumske politike
Vzporedno s tem, poroča Financial Times, je komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson izjavila, da bi Budimpešta z omilitvijo vizumskih zahtev za ruske in beloruske državljane lahko kršila zakonodajo EU. Nov sistem nacionalnih kartic bi namreč tistim, ki pridobijo madžarsko državljanstvo, omogočil prosto gibanje v schengenskem območju 29 držav.
V pismu vladi je dejala, da bi to lahko pomenilo dejansko izogibanje omejitvam, ki jih je uvedla Unija za nekatere Ruse in Beloruse, ter prosila za pojasnila do 19. avgusta, da bi lahko presodila, ali je sistem združljiv s pravom EU.
