Aleš Žužek

Ponedeljek,
12. 6. 2017,
7.05

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,98

Natisni članek

Natisni članek

volitve v Franciji Emmanuel Macron Marine Le Pen

Ponedeljek, 12. 6. 2017, 7.05

7 let, 1 mesec

Lahko sploh še kaj zaustavi Macronov pohod k popolni zmagi?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,98
Emmanuel Macron | Foto Reuters

Foto: Reuters

Velik uspeh Macronove stranke REM, novo razočaranje za desnosredinske republikance, katastrofalni poraz socialistov, dokaj povprečen izkupiček Nacionalne fronte in rekordno nizka volilna udeležba. To so glavne značilnosti prvega kroga francoskih parlamentarnih volitev.

V prvem krogu francoskih parlamentarnih volitev, na katerih se je za 577 sedežev v parlamentu spopadlo 7.882 kandidatov, je – kot so pravilno napovedovale ankete – močno slavila stranka Republika na pohodu (La republique en marche!), ki jo je aprila lani ustanovil novi francoski predsednik Emmanuel Macron.


Izidi prvega kroga po odstotkih:

  • REM in MoDem: 32,3 odstotka
  • Republikanci in UDI: 18,8 odstotka
  • Nacionalna fronta: 13,2 odstotka
  • Nepokorjena Francija: 11 odstotkov
  • Socialisti: 7,4 odstotka

Število sedežev pomembnejše od zbranih glasov na državni ravni

A ker ima Francija dvokrožni večinski volilni sistem, je bolj kot število zbranih glasov na ravni države (popular vote) pomembno to, koliko sedežev dobi katera stranka.

Macronov cunami v drugem krogu?

Po napovedih agencije Ipsos bo REM, ki na volitvah nastopa v koaliciji s sredinskim Demokratičnim gibanjem (MoDem), po drugem krogu volitev, ki bodo 18. junija, torej to nedeljo, dobil od 390 do 430 sedežev.

Kandidati sredinskega MoDem Francoisa Bayrouja (levo), ki je že na predsedniških volitvah podprl Macrona, so po dogovoru z REM kandidirali le v 90 volilnih okrajih. V preostalih 487 volilnih okrajih so kandidirali kandidati Macronove stranke. | Foto: Reuters Kandidati sredinskega MoDem Francoisa Bayrouja (levo), ki je že na predsedniških volitvah podprl Macrona, so po dogovoru z REM kandidirali le v 90 volilnih okrajih. V preostalih 487 volilnih okrajih so kandidirali kandidati Macronove stranke. Foto: Reuters

Razočarani republikanski neogolisti

Drugi po moči bodo po napovedih desnosredinski neogolistični republikanci, ki bodo skupaj z Zvezo demokratov in neodvisnih (UDI) dobili od 85 do 125 sedežev. Čeprav so v prvem krogu po glasovih premagali Nacionalno fronto, pa bodo te volitve, če se bodo po drugem krogu uresničile napovedi agencije Ipsos glede števila sedežev, razočaranje tudi za republikance. 

V primerjavi z letom 2012 bodo neogolistični republikanci izgubili okoli sto sedežev. To je najslabši izkupiček za neogoliste po letu 1981, ko so dobili le 85 poslanskih sedežev. Če so po predsedniških volitvah republikanci še upali, da bodo na parlamentarnih volitvah zmagali in so Macronu že obljubljali kohabitacijo (kohabitacija je, ko v Franciji predsednik in parlamentarna večina nista iz iste stranke, op. p.), pa je velik uspeh dobro leto stare Macronove stranke uničil njihove sanje.

Skorajda potop socialistov

Na tretjem mestu, a s približno 300 manj sedeži kot v dozdajšnjem parlamentu, bodo socialisti, ki naj bi skupaj s svojimi zavezniškimi strankami dobili od 20 do 35 sedežev.

Poleg Macronovega parlamentarnega cunamija, ki so ga napovedale že francoske predsedniške volitve, na katerih je v Macron v drugem krogu dobil več kot dve tretjini glasov, so predsedniške volitve napovedale tudi polom socialistov. Na letošnjih parlamentarnih volitvah so socialisti skoraj izginili s političnega zemljevida. Za razliko od Grčije, kjer je levosredinske socialiste "zradirala" levo radikalna Siriza, ali Nizozemske, kjer se je na račun potopa levosredinskih laburistov najbolj okrepila bolj levo usmerjena stranka Zelena levica, je francoskim socialistom največ glasov odžrla stranka, ki jo je ustanovil nekdanji pripadnik desnega krila socialistične stranke – to je Macron. Delček volivcem je sicer socialistom odščipnila tudi bolj levo usmerjena Melenchonova Nepokorjena Francija. 

Melenchon blizu socialistom

Tesno za petami socialistom bo po napovedih Nepokorjena Francija Jean-Luca Melenchona, ki bo skupaj s komunisti imela od 11 do 21 sedežev.

Nepokorjena Francija, ki jo vodi Jean Luc-Melenchon, na parlamentarnih volitvah v prvem krogu ni zbrala toliko glasov, kot jih je Melanchon aprila letos v prvem krogu predsedniških volitev. | Foto: Reuters Nepokorjena Francija, ki jo vodi Jean Luc-Melenchon, na parlamentarnih volitvah v prvem krogu ni zbrala toliko glasov, kot jih je Melanchon aprila letos v prvem krogu predsedniških volitev. Foto: Reuters

Veliko manj sedežev kot glasov za Nacionalno fronto

Šele na petem mestu po številu sedežev (po drugem krogu naj bi jih dobila od tri do deset) bo Nacionalna fronta Marine Le Pen, ki je glede na število glasov v prvem krogu prehitela tako socialiste kot Nepokorjeno Francijo.

Razlog za takšno napoved glede števila sedežev je načelo Vsi proti Nacionalni fronti, po katerem v drugem krogu preostale stranke združeno nastopijo proti kandidatu Nacionalne fronte. Do zdaj je ta taktika vedno obveljala, v nedeljo bomo videli, ali bo tudi tokrat. Kljub temu bo Nacionalna fronta, četudi bo dobila samo tri poslance, dosegla najboljši izkupiček na parlamentarnih volitvah v okviru večinskega volilnega sistema. V starem sklicu parlamenta je imela stranka dva poslanca.

V drugem krogu predsedniških volitev je prva dama Nacionalne fronte Marine Le Pen dobila več kot deset milijonov glasov. Tega uspeha njena Nacionalna fronta na parlamentarnih volitvah ni dosegla. Še več, s 14 odstotki je stranka tudi daleč od 21,3 odstotka glasov, ki jih je Marine Le Pen dosegla v prvem krogu predsedniških volitev. | Foto: Reuters V drugem krogu predsedniških volitev je prva dama Nacionalne fronte Marine Le Pen dobila več kot deset milijonov glasov. Tega uspeha njena Nacionalna fronta na parlamentarnih volitvah ni dosegla. Še več, s 14 odstotki je stranka tudi daleč od 21,3 odstotka glasov, ki jih je Marine Le Pen dosegla v prvem krogu predsedniških volitev. Foto: Reuters

Večina sedežev bo popolnjena šele po drugem krogu

Po francoskem dvokrožnem volilnem sistemu v prvem krogu postane poslanec kandidat, ki dobi več kot polovico glasov, pri čemer mora dobiti vsaj 25 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev v volilnem okraju. V drugem krogu, če prvi krog ni dal poslanca, se pomerita prvo- in drugouvrščeni kandidat ter kandidat(i), ki so dobili več kot 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev.

Večina poslancev je izvoljena v drugem krogu. Tudi na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2012 je v prvem krogu dovolj glasov za poslanski mandat doseglo samo 36 kandidatov. Preostalih 541 poslancev je bilo znanih šele po drugem krogu.

Značilnost letošnjega prvega kroga je bila tudi nizka volilna udeležba, saj je na volišče prišlo le približno 50 odstotkov volivcev. To je 7,2 odstotka manj kot v prvem krogu leta 2012, 10,4 odstotka manj kot leta 2007 in 14,4 odstotka manj kot leta 2002. Po podatkih je bila letošnja volilna udeležba v prvem krogu najnižja od vzpostavitve polpredsedniške pete republike leta 1958. V prvem krogu so po zadnjih podatkih dovolj glasov za poslanski mandat zbrali le štirje kandidati.

Preberite še: