Sreda,
7. 1. 2015,
12.16

Osveženo pred

1 leto, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Kremelj Rusija mediji

Sreda, 7. 1. 2015, 12.16

1 leto, 11 mesecev

Kremeljska globalna medijska strategija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Rusija bo v prihodnjih letih izdatno financirala državne medije, ponovno pa so ustanovili tudi mednarodni medij.

V času Sovjetske zveze je bil eden izmed legendarnih medijev, ki ga je poslušal tudi marsikdo pri nas, Radio Moskva. Program so oddajali v 70 različnih jezikih, njegov namen pa je bil v svet ponesti "resnico o Sovjetski zvezi". Nad programom je bdel poseben programski direktorat, ki je odobril vsako vest.

Boris Jelcin je Radio Moskva po ameriškem vzoru spremenil v Glas Rusije, Vladimir Putin pa je leta 2013 radio priključil sklopu državnega medijskega konglomerata Rossija Segodnija.

Toda novembra lani so Radio Moskva dokončno ukinili. Namesto njega je nastal Sputnik News, nova globalna medijska platforma ruske vlade, ki je poleg radia nadomestila tudi agencijo RAI Novosti.

Milijonske donacije državnim medijem Sputnik News je del nove globalne medijske strategije Moskve. Kremelj se je očitno odločil, da je treba svetu podati več ruskih novic, zato so v proračunu za obdobje 2015–2017 sprejeli obsežne donacije državnim medijem. Z zakoni pa hkrati omejujejo tuje lastništvo ruskih medijev. V dumi je tudi predlog zakona, po katerem bi lahko imeli tujci v Rusiji v lasti le 20 odstotkov medija.

Po drugi strani pa bo ruska državna televizija RT letos dobila 400 milijonov dolarjev oziroma dobrih 335 milijonov evorv proračunskih sredstev, kar je 30 odstotkov več kot lani, Rossija Segodnja, ruska državna agencija, pa bo dobila 170 milijonov dolarjev oziroma dobrih 142 milijonov evrov.

V 34 državah in 30 jezikih Eden glavnih projektov te agencije je prav Sputnik News. Radijski program bo oddajal v 130 mestih 34 držav po vsem svetu, vključno s Kijevom in nam najbližjim Beogradom.

Svoja uredništva bodo imeli v vseh nekdanjih sovjetskih republikah, razen v Turkmenistanu, a tudi v Londonu, Parizu, Pekingu, Riu in Washingtonu. Na začetku bodo oddajali v ruščini, angleščini, abhazijščini, kirgiščini, kitajščini, nemščini, španščini in turščini, načrtujejo pa oddajanje v 30 jezikih.

V vsakem uredništvu naj bi bilo vsaj 30 zaposlenih, kot pravijo, pa bodo pripravljali predvsem novice, prilagojene lokalnemu okolju.

"Sputnik News ni Glas Amerike" V splošnem globalni državni medij, kot je Sputnik News, ni novost. Konec koncev ima podobne medijske platforme tudi Amerika z radiema Voice of America in Radio Free Europe. Svetovne servise imata tudi britanski BBC in nemški Deutche Welle.

Toda na Sputnik News so se že pojavili negativni odzivi. V poročilu o ruski vojni z informacijami, ki ga je izdal newyorški Inštitut moderne Rusije, je zapisano, da ruska oblast medijskih platform, kot so Sputnik News, ne uporablja le kot orodje za podajanje svojega pogleda na dogodke, temveč tudi za "ustvarjanje zmede, širjenje teorij zarot in namenskega objavljanja lažnih informacij". Newyorški inštitut sicer vodi sin Mihaila Hodorkovskega.

"Napačno bi bilo primerjati Glas Amerike in Sputnik News," je svoje mnenje za Guardian podal tudi beloruski politik Jaroslav Romančuk: "Na eni strani imamo množične medije, ki sicer objavljajo informacije določene usmeritve, a po visokih novinarskih standardih in z več pogledi. Na drugi strani pa imamo promocijo vojaških akcij in vojno informacij."

Povedati zamolčano Slogan Sputnik News je Povedati zamolčano. Na njihovi angleški strani je med podstranmi, kot so novice, šport, družba in gospodarstvo, tudi stran vojska in obveščevalci. Ta teden so imeli pod oznako Trending novice o tem, da tako kot Američani tudi Rusi razvijajo lasersko orožje, da so sankcije najbolj prizadele Nemčijo in o tem, kako je ruska vohunka Anna Chapman skušala zapeljati Edwarda Snowdna.

Med izpostavljenimi novicami pa je tudi izjava ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da Rusija nikakor ni izgubila Ukrajine, kot to trdijo zahodni mediji, temveč je "prepričan, da ko se bo končalo to tragično obdobje za Ukrajino, se bodo ljudje v Ukrajini odločili za pomiritev in se bodo odnosi med državama vrnili na enako raven, kot so bili pred konfliktom".