Kraljevsko življenje za zaporniškimi zidovi

Predstava običajnih smrtnikov o tem, kako je videti življenje v zaporu, največkrat zajema podobo špartansko opremljene celice s kovinsko posteljo in preperelo žimnico, na kateri se je izmenjalo na desetine zapornikov, v najboljšem primeru sta zraven še miza in stol. A nekateri nepridipravi se tudi v ječi ne morejo pritoževati. Zgovoren dokaz za to so prizori, na katere so pred dnevi naletele filipinske oblasti. Mehurčki v džakuziju in aromatične kopeli Za ducat in pol obsojenih preprodajalcev mamil bivanje v enem izmed največjih zaporov v mestu Muntinlupa južno od Manile ni niti malo spominjalo na prostor, kjer je na prvem mestu prevzgojna funkcija. Bivanje so si popestrili s preureditvijo zapora v luksuzne apartmaje, v katerih so lahko nemoteno nadaljevali bonvivansko življenje, po načelu katerega so živeli na prostosti.

V enem najstrožje varovanih zaporov na Filipinih je bil "stanovalcem" na voljo marmorni džakuzi, privoščili so si lahko tudi vroče aromatične kopeli, poroča spletna stran Vice.

Striptiz, disko in Playstation Za vzdrževanje primerne stopnje vznemirjenja so imeli obsojenci na voljo oder, na katerem je svoje performanse redno izvajal profesionalni striptizerski kader. Ta je v zapor menda prihajal tako, da so pazniki napeto mižali na obe očesi.

Za pozitivno energijo v kraljevskem zaporu so skrbele tudi laserske luči in vrtljiva, z ogledalci okrašena disko krogla, za simulacijo ljubezenskih minutk pa so si tisti bolj nagajivi rezidenti lahko postregli s seksualno lutko.

Zapornikom je bil na voljo tudi poseben glasbeni prostor s klaviaturami, kitarami in bobni. Imeli so tudi LCD-televizorje, na igrive prste pa je čakala nedavno izdana Sonyjeva konzola Playstation4.

Droge in denar Kot se nekako spodobi za racijo preprodajalcev drog, so policisti našli tudi zaloge metamfetaminov, v luksuznih suitah pa ni manjkalo niti bajnih statusnih simbolov: od nesramno dragih viskijev in cenjenih vin do denarnic Louisa Vuittona in ur znamke Rolex.

Policisti, ki so v zapor vstopili po prejetem pozivu, da kriminalci tudi prek debelih zidov še naprej koordinirajo oskrbo z drogo v zunanjem svetu, so ob raciji odkrili tudi 1,4 milijona filipinskih pesov (25 tisoč evrov).

Selitev na drugo lokacijo "Čas bi morali preživljati kot obsojenci, a so živeli kot kralji," s temi besedami je presenečenje za filipinskimi kaznilniškimi zidovi pospremila filipinska pravosodna sekretarka Leila de Lima.

19 nepoboljšljivih zabavljačev s kazenskim portfeljem zaradi preprodaje drog naj bi po novem čakal prehod na trši kaznovalni režim na drugi lokaciji, doletela pa jih je tudi prepoved vseh obiskov.

Za Pabla Escobarja filipinski zaporniki navadni amaterji Za bržčas najbolj slavno zgodbo luksuza za rešetkami je sicer treba pogledati na drugo celino in dve desetletji nazaj, a poslovna branža glavnega junaka – preprodaja mamil – ostaja enaka. Pablo Escobar - Kralj kokaina, milijarder, ki je imel v nekem trenutku toliko premoženja, da bi lahko odplačal celoten zunanji dolg svoje države, je v zaporu pristal leta 1991, potem ko naj bi dal umoriti ostrega nasprotnika narkomafije in kandidata na kolumbijskih predsedniških volitvah Luisa Carlosa Galána.

Escobar, ki so ga v tistem času vročično iskale tudi ameriške oblasti, se je dal po dogovoru z vlado "ustoličiti" kot zapornik v posebej zanj zgrajenem zaporu La Catedral v okolici Medellina. Kralj kokaina je imel privilegij, da si je sam izbral paznike, ki so bdeli nad njim. Escobar se seveda ni bil pripravljen odreči džakuziju in baru, filipinski narkokralji pa so v primerjavi z njim kvečjemu kraljeviči, če vemo, da je imel v "zaporu" tudi nogometno igrišče, sproščal pa se je lahko ob bučanju slapa. Odličen razgled po njem ljubem Medelinu je Escobarju zagotavljal teleskop, skozi katerega je opazoval rezidenco svoje hčere, medtem ko je z njo sproščeno kramljal po telefonu.

Zapustil luksuzni zapor, a ga je dohitel svinec A če so bile kolumbijske oblasti Escobarju tihotapljene droge v zaporu še nekako pripravljene spregledati, pa jim je prekipelo, ko so ugotovile, da je za rešetkami mučil in ubijal svoje nekdanje mafijske vojščake. Premestitev na drugo lokacijo je Escobar vehementno zavrnil, sredi leta 1992 je pokazal pete in iz svojega nadstandardnega bivališča nenadoma izginil.

Njegova pot se je končala v začetku decembra 1993, ko so ga kolumbijske oblasti izsledile v stanovanjski hiši v eni od povsem običajnih medellinskih sosesk. Kralj zasvojljivega belega prahu in njegov telesni stražar sta skušala pobegniti po strehah sosednjih hiš, a je bil policijski svinec zanju prehiter.