Sreda, 22. 5. 2013, 10.10
8 let, 7 mesecev
Korak naprej k reformi imigracijske zakonodaje v ZDA
Imigracijska reforma je prioriteta za predsednika ZDA Baracka Obamo in skoraj nuja za republikance, če si želijo glasov volivcev latinskoameriškega rodu. Iz Latinske Amerike namreč prihaja največ nezakonitih priseljencev v ZDA, ta del prebivalstva pa postaja vse močnejše volilno telo, ki trenutno večinsko voli demokrate.
Demokratski senator Patrick Leahy je želel v predlog dodati tudi, da lahko do državljanstva s poroko pridejo tudi istospolni partnerji, vendar je dobil jasno sporočilo ne le od republikancev, ampak tudi iz Bele hiše, naj to pusti pri miru, saj bo sicer ogrozil celotno reformo. Predlog, katerega potrditev v odboru je Obama že pozdravil, bo zdaj romal pred celoten senat, svojega pa bo moral potrditi tudi predstavniški dom.
Po desetih letih pa bodo lahko zaprosili za pravi status zakonitega priseljenca oziroma zeleno karto, kar potem v naslednjih petih letih odpira pot do državljanstva. Pred tem bo treba plačati 1000 dolarjev in vse potrebne zaostale davke. Tisti, ki so v ZDA nezakonito prišli kot mladoletniki, pa bodo lahko zeleno karto dobili že po petih letih začasnega legalnega statusa.
Skupina osmih senatorjev iz obeh strank je pred glasovanjem na svojo stran pridobila tudi republikanca iz Utaha Orrina Hatcha, ki je zahteval, da reforma prinese tudi več vizumov in olajšano priseljevanje za visoko usposobljene, predvsem tehnološke delavce. Po sedanji zakonodaji se lahko na leto izda največ 65.000 takšnih vizumov, po novem pa se jih bo lahko izdalo do 110.000 ali več, odvisno od stopnje brezposelnosti v ZDA.