Ponedeljek, 1. 6. 2026, 20.42
1 teden, 4 dni
Vojna v Iranu
Trump: Pogovori z Iranom se nadaljujejo s hitrim tempom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
"Imel sem zelo produktiven klic z izraelskim premierjem Bibijem Netanjahujem in nobeni vojaki ne bodo šli v Bejrut, vsi vojaki, ki so že na poti tja, pa so se že obrnili nazaj. Prav tako sem imel prek visokih predstavnikov zelo dober pogovor s Hezbolahom in strinjali so se, da se bo vsako streljanje ustavilo – da Izrael ne bo napadal njih in oni ne bodo napadali Izraela," je zapisal Trump.
Predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes zapisal, da se pogovori z Iranom nadaljujejo "s hitrim tempom". Kot je tudi navedel, sta se Izrael in Hezbolah strinjala, da bosta ustavila medsebojne napade. Teheran je po poročanju iranskih medijev prekinil pogovore z ZDA prek posrednikov zaradi izraelskih napadov na Libanon. Centralno poveljstvo ZDA (Centcom) je uradno potrdilo, da je izvedlo nove zračne napade na tarče v Iranu. Pentagon je uradno izjavo poslal le nekaj minut po tem, ko je Kuvajt sporočil, da je bil napaden, zaradi česar so se sprožile sirene, ki so opozarjale na zračno grožnjo z raketami in brezpilotnimi letali.
20.37 Trump: Pogovori z Iranom se nadaljujejo s hitrim tempom
20.31 Izraelsko vrhovno sodišče potrdilo imenovanje vodje Mosada
16.33 Iran pripravljen japonskim ladjam olajšati prehod skozi Hormuško ožino
16.20 Iranski mediji: Teheran zaradi izraelskih napadov na Libanon prekinja pogovore z ZDA
11.44 Netanjahu odredil napade na predmestje Bejruta
8.36 Za ZDA prenehanje napadov Hezbolaha pogoj za napredek v pogajanjih
6.47 Tretja večja kršitev premirja
6.46 Iran: Napadli smo ameriško letalsko oporišče
6.45 Pojavil se je videoposnetek balistične rakete nad Kuvajtom
6.44 Pentagon potrjuje nove napade na Iran in naznanja tarče
20.37 Trump: Pogovori z Iranom se nadaljujejo s hitrim tempom
Predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes zapisal, da se pogovori z Iranom nadaljujejo "s hitrim tempom". Kot je tudi navedel, sta se Izrael in Hezbolah strinjala, da bosta ustavila medsebojne napade.
Trump je zapisal, da je danes govoril tako z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in prek visokih predstavnikov tudi z libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah. Obe strani sta se po njegovih besedah strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade.
"Imel sem zelo produktiven klic z izraelskim premierjem Bibijem Netanjahujem in nobeni vojaki ne bodo šli v Bejrut, vsi vojaki, ki so na poti tja, pa so se že obrnili nazaj. Prav tako sem imel prek visokih predstavnikov zelo dober pogovor s Hezbolahom in strinjali so se, da se bo vsako streljanje ustavilo – da Izrael ne bo napadal njih in oni ne bodo napadali Izraela," je zapisal Trump.
V ločeni objavi pa je ameriški predsednik, potem ko je Teheran po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim zaradi izraelskih napadov v Libanonu prekinil dialog in izmenjavo sporočil z ZDA prek posrednikov, zagotovil, da se pogovori nadaljujejo "s hitrim tempom".
Pred objavo na Truth Social je Trump v telefonskem pogovoru za televizijo NBC News sicer dejal, da ni bil obveščen o odločitvi Teherana, da naj bi prekinil pogovore z ameriškimi pogajalci zaradi okrepitve izraelskih napadov na Libanon.
"Mislim, da se preveč pogovarjamo, če želite resnico. Menim, da bi bil molk zelo dober in bi lahko trajal dolgo," je pripomnil. Poudaril je tudi, da premor v pogovorih ne bi pomenil ponovnega začetka napadov.
Čeprav je v veljavi začasna prekinitev ognja med ZDA in Iranom, sta državi minuli konec tedna nadaljevali medsebojne napade na cilje na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile pa so konec tedna okrepile vojaške operacije v Libanonu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nato danes vojski odredil napade na bejrutsko predmestje Dahiyeh, ki velja za oporišče Hezbolaha. Kot razlog je navedel kršitve prekinitve ognja.
20.31 Izraelsko vrhovno sodišče potrdilo imenovanje vodje Mosada
Izraelsko vrhovno sodišče je danes kljub nasprotovanju generalne državne tožilke potrdilo imenovanje generala Romana Gofmana za novega vodjo izraelske obveščevalne službe Mosad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojega svetovalca za vojaške in varnostne zadeve za vodenje Mosada izbral že decembra lani.
Sodišče je z dvema glasovoma proti enemu zavrnilo zahtevi za razveljavitev vladne odločitve o imenovanju Gofmana na čelo zunanje obveščevalne službe Mosad.
Eden od nasprotnikov imenovanja je bil Uri Elmakiyes, ki ga je izraelska notranja varnostna agencija Šin Bet leta 2022, ko je bil star 17 let, aretirala zaradi domnevnega vohunjenja, ga skoraj dva meseca zadrževala v osami, nato pa je še približno eno leto preživel v hišnem priporu.
V času aretacije Šin Bet ni vedela, da je Elmakiyes deloval po naročilu vojske. Ta naj bi mladeniča zunaj kakršnega koli pravnega okvirja rekrutirala na željo Gofmana, poroča AFP.
Po preiskavi je tožilstvo sicer umaknilo vse obtožbe proti mladeniču. Gofman pa je zanikal, da bi karkoli vedel o tej aferi.
Sodišče je presodilo, da ravnanje Gofmana v aferi ni bilo takšno, da bi načelo njegovo integriteto oziroma da zaradi njega ne bi smel voditi Mosada.
Imenovanju Gofmana za vodjo Mosada je nasprotovala tudi generalna državna tožilka Gali Baharav-Miara, ki je sodišču 10. maja poslala pismo, v katerem je Gofmanu očitala, da leta 2022 ni storil ničesar, da bi mladeniča razbremenil krivde.
Gofman bo vodenje obveščevalne službe predvidoma prevzel v torek, poroča AFP.
16.33 Iran pripravljen japonskim ladjam olajšati prehod skozi Hormuško ožino
Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes v pogovoru z japonsko premierko Sanae Takaichi dejal, da je Teheran pripravljen olajšati prehod japonskim ladjam in zagotoviti njihovo varnost v Hormuški ožini, ki je večinoma zaprta za plovbo od začetka vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja.
Iran je "v celoti pripravljen olajšati pomorski promet" za japonske ladje v Hormuški ožini, je med telefonskim pogovorom s premierko Takaichi povedal Pezeškian, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iran je "v celoti pripravljen olajšati pomorski promet" za japonske ladje v Hormuški ožini, je med telefonskim pogovorom s premierko Takaichi povedal Pezeškian, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njegovih besedah si bo Iran prizadeval normalizirati pomorski promet v Hormuški ožini ter ohraniti varnost in stabilnost te plovne poti. Pezeškian je ob tem po poročanju iranskih medijev še opozoril, da so glavni problem omejitve, ki so jih ZDA uvedle za iranski pomorski promet in trgovino.
Takaichi je pred tem po poročanju Reutersa dejala, da je med pogovorom s Pezeškianom izrazila "močno upanje", da bo iranska stran pokazala največjo možno prožnost in da bo dogovor z ZDA dosežen čim prej.
Takaichi in Pezeškian sta se pogovarjala tretjič od konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom, ki je izbruhnil po ameriško-izraelskih napadih na islamsko republiko 28. februarja.
Japonska, ki ji primanjkuje naravnih virov, je močno odvisna od uvoza surovin z Bližnjega vzhoda, vključno s surovo nafto, in znaten del teh pošiljk potuje skozi Hormuško ožino, eno ključnih pomorskih poti za energente.
Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, pogajanja o končanju vojne med državama pa so zastala.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto dejal, da se mu z dogovorom z Iranom ne mudi. Izjavo je podal potem, ko je več ameriških medijev poročalo, da so ZDA Teheranu poslale nov okvirni sporazum s "strožjimi" pogoji. Kateri so ti pogoji, ni znano, je pa v preteklosti izpostavljal predvsem, da Iran ne sme razviti oziroma imeti jedrskega orožja in da je treba blokado Hormuške ožine odpraviti.
16.20 Iranski mediji: Teheran zaradi izraelskih napadov na Libanon prekinja pogovore z ZDA
Teheran je po poročanju iranskih medijev prekinil pogovore z ZDA prek posrednikov zaradi izraelskih napadov na Libanon, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iranske oblasti po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim izraelske vojaške operacije v Libanonu vidijo kot kršitev prekinitve ognja med ZDA in Iranom, ki jvelja od 8. aprila.
"Glede na nadaljevanje zločinov sionističnega režima v Libanonu in ker je bil Libanon eden od predpogojev za premirje ter je bilo to premirje zdaj kršeno na vseh frontah, tudi v Libanonu, iranska pogajalska ekipa prekinja dialog in izmenjavo sporočil prek posrednikov," je poročal Tasnim.
Washington in Teheran sta bila sicer v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko privedel h koncu vojne v Iranu, ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran.
Nadaljnjega dialoga ne bo, dokler se Izrael v celoti ne umakne z okupiranih ozemelj v Libanonu in ustavi vse napade tako na Libanon kot tudi na Gazo, navaja Tasnim, ki je blizu iranski revolucionarni gardi.
Tasnim je poročal še, da sta Iran in tako imenovana os upora oziroma mreža proiranskih oboroženih skupin v regiji v odgovor na nenehne kršitve premirja sklenila, da popolnoma zaprejo Hormuško ožino in aktivirajo druge fronte, vključno z ožino Bab al Mandab. Namen teh ukrepov naj bi bil kaznovanje Izraela in njihovih podpornikov, povzemata televizija CNBC in tiskovna agencija Reuters.
Ožina Bab al Mandab, ki povezuje Adenski zaliv z Rdečim morjem in Sueškim prekopom, je strateško pomembna svetovna plovna pot med Evropo in Azijo. Tudi Hormuška ožina je strateškega pomena, saj je pomembna plovna pot za nafto in zemeljski plin iz Perzijskega zaliva. Po ameriško-izraelskih napadih je Iran plovbo skozi Hormuško ožino praktično onemogočil.
Cene nafte so po objavi informacije o prekinitvi dialoga med ZDA in Iranom poskočile za več kot sedem odstotkov, poroča CNBC in dodaja, da se Bela hiša ni odzvala, ameriško centralno poveljstvo (Centcom) pa iranske napovedi ni želelo komentirati.
"Kršitev na eni fronti je kršitev prekinitve ognja na vseh frontah. ZDA in Izrael sta odgovorna za posledice vsake kršitve," je danes na družbenem omrežju X sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči, poroča Reuters.
Čeprav je v veljavi začasna prekinitev ognja med ZDA in Iranom, sta državi minuli konec tedna nadaljevali z medsebojnimi napadi na cilje na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile pa so konec tedna okrepile vojaške operacije v Libanonu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nato danes vojski odredil napade na bejrutsko predmestje Dahiyeh, ki velja za oporišče Hezbolaha. Kot razlog je navedel kršitve prekinitve ognja.
V luči okrepljene izraelske ofenzive v Libanonu naj bi se danes na zahtevo Francije na izrednem zasedanju sešel Varnostni svet Združenih narodov.
11.44 Netanjahu odredil napade na predmestje Bejruta
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je vojski odredil napade na bejrutsko predmestje Dahiyeh, ki velja za oporišče Hezbolaha. Kot razlog je navedel kršitve prekinitve ognja. V Teheranu so medtem v luči okrepljene izraelske ofenzive v Libanonu ponovili, da je premirje v tej državi pogoj za kakršenkoli njihov sporazum z ZDA.
"Glede na ponavljajoče se kršitve premirja teroristične organizacije Hezbolah v Libanonu ter napade na naša mesta in državljane sta premier Benjamin Netanjahu in minister za obrambo Izrael Kac vojski naročila, naj napade teroristične cilje v bejrutski četrti Dahiyeh," piše v skupni izjavi voditeljev.
Benjamin Netanjahu in minister za obrambo Izrael Kac sta vojski naročila, naj napade teroristične cilje v bejrutski četrti Dahiyeh.
Prekinitev ognja med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah velja od sredine aprila, sprti strani pa jo redno kršita. Spopadi so Libanon zajeli v začetku marca, ko se je Hezbolah z napadi na Izrael odzval na ameriško-izraelsko agresijo proti Iranu. Odtlej je v izraelskih napadih v državi umrlo skoraj štiri tisoč ljudi, razseljenih jih je več sto tisoč.
Libanonska tiskovna agencija NNA navaja, da je bilo v nočnih izraelskih napadih na jugu države ubitih osem in ranjenih 19 ljudi.
Konec tedna so izraelske sile v okviru okrepljene ofenzive v Libanonu napredovale prek reke Litani in zavzele strateško pomembno srednjeveško trdnjavo Beaufort, kar je Netanjahu označil za dramatičen preobrat oz. prevzem pobude v okviru izraelskega boja proti, kot jih imenujejo, silam zla v regiji.
Na čelu teh je Iran, proti kateremu je Izrael konec februarja skupaj z ZDA sprožil vojno. V tej naj bi trenutno prav tako veljalo premirje, medtem ko Teheran sklenitev sporazuma z Washingtonom pogojuje s koncem sovražnosti v Libanonu.
Na iranskem zunanjem ministrstvu so danes ponovili to zahtevo. "Vztrajamo, da je premirje v Libanonu bistven pogoj za vsak sporazum, katerega cilj je končanje vojne," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil njegov tiskovni predsednik Esmail Bagei.
8.36 Za ZDA prenehanje napadov Hezbolaha pogoj za napredek v pogajanjih
Državni sekretar ZDA Marco Rubio se je z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem po telefonu pogovarjal o diplomatskih prizadevanjih za končanje spopadov v Libanonu in poudaril, da je pogoj za napredek v pogajanjih prenehanje napadov Hezbolaha na Izrael, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Da bi pogovori napredovali, so ZDA predlagale jasen potek dogodkov: Hezbolah mora ustaviti vse napade na Izrael. V zameno bi se Izrael vzdržal eskalacije v Bejrutu," je za AFP povedal neimenovani ameriški uradnik.
Kot je še dejal, naj bi si Aoun prizadeval, da se to zgodi, vendar je naletel na izmikanje in nezadovoljiv odziv predsednika parlamenta v Bejrutu Nabiha Berrija, zaveznika Hezbolaha, ki neposredne pogovore z Izraelom zavrača oziroma od njega zahteva, da prvi preneha sovražnosti.
"Hezbolah sledi Teheranu. Očitno nima nobenega interesa za blaginjo libanonskega ljudstva," je povedal uradnik in dodal, da je prenehanje napadov libanonskega šiitskega gibanja "najhitrejši način za umiritev razmer in zaščito civilistov na obeh straneh".
Libanonski predsednik je danes v objavi na omrežju X obsodil izraelsko "brutalno in obsojanja vredno agresijo". Pred tem je premier Nawaf Salam v soboto Izrael obtožil izvajanja "politike požgane zemlje" in kolektivnega kaznovanja med ofenzivo.
Po podatkih libanonskih oblasti je v izraelskih napadih v Libanonu od izbruha sovražnosti 2. marca umrlo 3.371 ljudi, v istem času je izraelska vojska izgubila 25 pripadnikov.
Pogovor Rubia z Aounom in Netanjahujem sledi dogajanju v Libanonu konec tedna, ko je izraelska vojska v okviru razširjene ofenzive napredovala čez reko Litani in zavzela strateško pomembno srednjeveško trdnjavo Beaufort. Prodor je izraelski premier pozdravil kot dramatičen preobrat v njihovi politiki do konflikta.
Francija je medtem v luči izraelskega napredovanja za danes zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN. Sestali naj bi se danes zvečer po srednjeevropskem času.
6.47 Tretja večja kršitev premirja
Najnovejša izmenjava ognja med ZDA in Iranom pomeni tretjo večjo kršitev premirja, o katerem sta se strani dogovorili aprila. Začasno premirje je bilo sklenjeno po skoraj šestih tednih odprtega vojaškega spopada, ki se je začel februarja, ko so ZDA in Izrael izvedli uničujoče zračne napade na Iran, pri čemer je bil ubit vrhovni voditelj države, ajatola Ali Hamenei.
Odkar je premirje začelo veljati, je bilo že dvakrat resno prekršeno. Prvi večji incident se je zgodil 7. maja, ko je Iran obtožil Združene države, da so napadle dve ladji v Hormuški ožini in civilna območja, kar je Washington označil za povračilni ukrep za ciljanje treh ameriških rušilcev. Prejšnji teden je ameriška vojska uničila iranske raketne lokacije in ladje, ki so poskušale postaviti mine. V obeh prejšnjih primerih so ZDA vztrajale, da gre za strogo omejene akcije, ki ne pomenijo popolnega konca premirja z Iranom.
6.46 Iran: Napadli smo ameriško letalsko oporišče
Iranski korpus islamske revolucionarne garde (IRGC) je sporočil, da je ciljal na letalsko oporišče, ki ga ameriške sile uporabljajo za napade na otok Sirik na jugu Irana, poročajo iranski mediji.
Otok Sirik je v strateško pomembni Hormuški ožini. Po navedbah IRGC so Združene države Amerike že prej izvedle napad, katerega cilj je bil telekomunikacijski stolp na tem otoku.
6.45 Pojavil se je videoposnetek balistične rakete nad Kuvajtom
Po neuradnih informacijah so se sirene v Kuvajtu oglasile, potem ko je Iran napadel ameriške sile v Kuvajtu z balističnimi raketami.
Kuvajtska vojska je uradno potrdila, da njeni sistemi zračne obrambe aktivno prestrezajo raketne napade in napade dronov.
"Generalni štab vojske obvešča javnost, da so vse slišane eksplozije posledica delovanja sistemov zračne obrambe in prestrezanja sovražnih napadov," je zapisano v uradni izjavi.
Over the last 20 minutes:
— OSINTtechnical (@Osinttechnical) June 1, 2026
0600 local: Iran carries out a ballistic missile attack on Kuwait (likely targeting US forces in response to the next event).
0615: CENTCOM confirms it carried out strikes on Iranian radar and command and control sites for drones earlier this weekend. pic.twitter.com/S9eRLkZuMV
6.44 Pentagon potrjuje nove napade na Iran in naznanja tarče
Združene države so vojaško akcijo opisale kot dejanje samoobrambe. Po podatkih Centcoma so tarča napada iranski radarski sistemi in poveljniško-kontrolni položaji za upravljanje brezpilotnih letalnikov, ki so na strateško pomembnem otoku Kešm v Hormuški ožini.
Ameriška vojska pravi, da so napadi neposreden odgovor na agresivna iranska dejanja v regiji. Ključni navedeni razlog je bila nedavna iranska sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala MQ-1, za katerega Washington trdi, da je delovalo v mednarodnem zračnem prostoru.
— U.S. Central Command (@CENTCOM) June 1, 2026
