Ko propade majhna, nepomembna država, to ne zanima nikogar

Konec prejšnjega meseca je Mednarodni denarni sklad obiskala čudna skupina gospodov. Bili so verski voditelji otoka Britanska Grenada, druge najmanjše države na zahodni polobli, krščansko-animističnega otočka, ki leži na jugu karibskega arhipelaga. Verski voditelji otočka, ki jih je vodil premier Kieth Mitchell, so glavnega mednarodnega posojilodajalca, Mednarodni denarni sklad, sredi washingtonske upravne džungle prosili za odpis dolgov. Rajski otok, ki šteje približno sto tisoč duš, je namreč marca napovedal, da ne bo mogel odplačevati svojih dolarskih dolgov.

Rajski otok brez turizma Premier otoka Kieth Mitchel je nezmožnost odplačila dolga označil za enkratno šibkost ter prosil, da jim Mednarodni denarni sklad odpusti in odpiše dve tretjini tega dolga. A finančno stanje države je velika zmešnjava, otok je zaradi globalne gospodarske krize utrpel kolaps turizma, vlada pa je izpad skušala rešiti z dodatnim zadolževanjem. Gospodarstvo Grenade se je od leta 2008 do 2012 skrčilo za 1,2 odstotka na leto.

Rajski bankroti Od leta 2008 je podobno usodo doživelo več karibskih otoških držav. Antigva in Barbuda, Belize, Jamajka, St. Kitts in Nevis ter Grenada. Enako kot države evrske skupine se je večina karibskih držav združila v valutno unijo, zato kot zasilni izhod ne morejo izpeljati notranje devalvacije.

Kdo bi kupil nepomembno stvar? Grenada, Belize in druge karibske države so padle v isto zanko kot Grčija, Slovenija in druge evropske zadolženke. Finančne, gospodarske in upravne težave so skušale reševati z zadolževanjem. Javni dolg karibskih držav v povprečju znaša 70 odstotkov BDP, a ko se tik pred bankrotom znajde tako majhna in nepomembna država, kot je karibski otok Grenada, to ne zanima nikogar. Zato se pojavlja vprašanje, kdo bi kupil njihove dolgove. Nedavni poskus Barbadosa, da bi na mednarodnih trgih zbral 500 milijonov dolarjev, je na primer propadel.