Ključni dejavniki v karieri direktorja uspešnih podjetij

Avstrijski Format je analiziral karierno pot direktorjev 20 najboljših avstrijskih podjetij, naredili pa so tudi primerjavo z direktorji 20 najuspešnejših podjetij v Nemčiji in Švici.

Analiza je pokazala, da imajo tisti, ki so študirali pravo, ekonomijo in tehnološke študije, najboljše možnosti za uspeh. Pomembni so še stabilni družinski odnosi, večerje s partnerji pred dokončnim imenovanjem, univerzitetna diploma in kontinuiteta.

Glavne ugotovitve analize -Moški klub, v katerem ženske dobivajo svoje priložnosti Svet direktorjev in menedžerjev je moški klub. Tako v Avstriji kot Nemčiji in Švici na čelu katerega od 20 najuspešnejših podjetij ni nobene ženske. Drugače je v ZDA; posebej na tehnološkem področju so na klasičnih direktorskih mestih številne ženske: Virginia Rometty pri IBM, Marissa Mayer na Yahooju, Meg Whitman pri HP …

-Pod lupo se znajdejo tudi življenjski sopotniki Faktor družine je z vidika zasedanja najvišjega položaja v podjetju zelo pomemben. Stabilni družinski odnosi so pomembni za kariero. Tipični direktor ima družino z otroki. Povsem običajna praksa je, da v končni fazi imenovanja na najvišje mesto npr. na skupno večerjo povabijo tudi partnerja osebe, ki se poteguje za to mesto.

-Diploma je kot prva stopnica na karierni lestvici praktično nepogrešljiva Med direktorji so v Avstriji eden, v Nemčiji dva, v Švici pa trije (vsi trije iz finančnih krogov), ki niso iz akademskih krogov. Med študijskimi smermi, ki so jih obiskovali direktorji, v Avstriji prevladujejo ekonomija, tehnološke smeri in pravo. Končan študij je prva stopnička na poklicni poti. Bolj pomembno za napredovanje kot npr. doktorat pa je podiplomsko usposabljanje za menedžerje, ki postaja vse pomembnejše.

-Naskok na mesto direktorja lahko začnete sredi 40. let Skoraj polovica direktorjev je položaj zasedla pred srečanjem z abrahamom, najmlajši so direktorji postali v začetku 40. let.

-Kandidati za najvišja mesta morajo imeti kontinuiteto v poslu Za naskok na najvišje mesto mora kandidat pokazati nek (kontinuiran) delovni uspeh. Direktorji so po navadi ljudje, ki so že več let v podjetju in se so dokazali z dobrimi poslovnimi rezultati. To niso ljudje, ki bi menjavali kariere. Naskok na vrh po navadi najbolje uspe direktorjem hčerinskih družb ali pa članom upravnega odbora, ki so se izkazali na pomembnem področju.

-Lojalnost podjetju in raznolike izkušnje, nikakor pa ne menjavanje služb Številni direktorji so celotno kariero zvesti enemu podjetju, spet drugi pa zamenjajo vsaj eno industrijo za drugo in tako s seboj prinesejo drugačne izkušnje. V Nemčiji ima npr. izkušnje v drugi branži le tretjina direktorjev. Izkušnje so pri direktorjih cenjene, na najvišji položaj pa se bo težko vzpel nekdo, ki pogosto menjava službe. Strokovnjaki svetujejo zmernost pri menjavi kariernih mest.

-Mednarodne izkušnje so pomembne Avstrijski direktorji v primerjavi z nemškimi in švicarskimi zaostajajo po mednarodnih izkušnjah; v Avstriji jih ima 11, v Nemčiji 15, v Švici pa celo 19 od 20 direktorjev najboljših podjetij izkušnje s tujino. V Švici npr. kar tri četrtine top 20 podjetij vodijo tujci.

Analitiki so prepričani, da bodo v prihodnje avstrijski direktorji to težko postali brez mednarodnih izkušenj, še posebej v tistih podjetjih, ki so zelo izvozno naravnana oziroma so med vodilnimi tudi na svetovnem trgu.

-Najpomembnejše kompetence: pridobivanje izkušenj na tržišču in usmerjenost k doseganju rezultatov Analiza je ovrgla mit, da so najboljši predpogoj za direktorsko mesto izkušnje s finančnega področja. Takšne izkušnje so sicer pomembne, še bolj pa izkušnje s trgom in usmerjenost k doseganju ciljev. Še en mit, ki so ga razbili: pot od poslovnega svetovalca ni najhitrejša, še manj, med direktorji se redko znajdejo tisti, ki so bili nekoč svetovalci.