Petek, 7. 4. 2023, 9.03
1 leto, 7 mesecev
Kitajska po obisku tajvanske predsednice v ZDA odgovarja s sankcijami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
4
ZDA ostajajo najpomembnejša mednarodna zaveznica Tajvana in njegova največja dobaviteljica orožja, čeprav so leta 1979 uradno spremenile svoje diplomatsko priznanje v korist Kitajske.
Kitajska je danes v odziv na srečanje tajvanske predsednice Caj Ing Ven z ameriškimi zakonodajalci v Kaliforniji uvedla sankcije proti predstavnici Tajvana v ZDA Hsiao Bi Khim. Hkrati je sankcionirala tudi inštitut Hudson in predsedniško knjižnico Ronalda Reagana, saj naj bi oba predsednici omogočala "platformo za njene separatistične dejavnosti".
Kitajske oblasti predstavnico Bi Khim obtožujejo iskanja podpore za neodvisnost Tajvana. V luči tega ji očitajo namerno spodbujanje konfrontacije ter ogrožanje miru in stabilnosti v regiji. Sankcije ji prepovedujejo vstop na kitajsko celino, v Hongkong in Macao. Prav tako z njo povezanim podjetjem prepovedujejo sodelovanje s kitajskimi podjetniki, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Pekinško zunanje ministrstvo je medtem sankcioniralo tudi ameriški inštitut Hudson s sedežem v Washingtonu in predsedniško knjižnico Ronalda Reagana v kraju Simi Valley, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Obema očitajo, da Caj Ing Ven zagotavljata platformo in prostore za njene separatistične dejavnosti za neodvisnost Tajvana. Sankcije jima med drugim prepovedujejo sodelovanje z univerzami, organizacijami in posamezniki na Kitajskem.
Vojska ostaja v bližini otoka
Tajvansko obrambno ministrstvo tudi danes opozarja, da Kitajska nadaljuje okrepljeno vojaško prisotnost v bližini otoka. Tri kitajske ladje naj bi plule v bližini otoka, bojno letalo in helikopter pa naj bi prečkala tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, ki je sicer bistveno obsežnejše kot dejanski zračni prostor Tajvana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že v sredo so v tajvanski ožini opazili tri kitajske bojne ladje, med njimi tudi letalonosilko. Te so ožino med Tajvanom in Filipini prečkala le nekaj ur pred srečanjem predsednice Caj Ing Ven in predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevina McCarthyja.
Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping.
4