Kitajci izropali obale Mozambika

Ribič Fernando Nhamussua na obali Mozambika pripravlja družinsko kosilo: morskega psa. V košari ob ognju pa posebno skrbno hrani štiri plavuti teh živali. "Prodal jih bom Kitajcem," je povedal za Guardian. Vsak teden jih odnese v mesto, kjer jih proda kitajskim trgovcem. Kilogram plavuti je vreden 150 evrov. "S plavutmi zaslužim več kot z vsemi drugimi ribami," je še dodal. Do zdaj je prodal 20 plavuti in zelo povečal družinski proračun. Tako upa, da bo prav zaradi morskih psov in kitajskih želja lahko dokončal družinsko hišo. Toda povečan ribolov morskih psov ogroža lokalni ekosistem in morskim psom v Mozambiku zdaj celo grozi, da bodo popolnoma izginili. Na to že nekaj let opozarjajo okoljevarstvene organizacije. Glede na to, da je v Mozambiku ribolov eden od glavnih virov preživljanja, je težko verjeti, da bodo morske pse prenehali loviti. Ni skrivnost, da Kitajci finančno pomagajo ribičem, da si kupijo večje in boljše mreže, ki zagotavljajo še večji ulov. Prav tako so stalni odkupovalci plavuti, ki so na Kitajskem želena delikatesa. Tudi Nhamussuajev 19-letni nečak Americo Gilamba je začel loviti morske pse: "Vem, da to ni dobro in da Kitajci ubijajo živali, ki jih ni dovoljeno ubijati, toda moramo preživeti. Če bi imel drug vir zaslužka, bi prenehal ubijati morske pse." Zaradi ribolova ob turiste Prav zaradi intenzivnega ribolova pa je ogrožena še ena pomembna mozambiška gospodarska panoga – turizem. Obala Inhambane, kjer lovita Nhamussua in njegov nečak, je potapljaški raj z neverjetno raznolikostjo morskega življenja in upanje za razvoj turizma v eni od najbolj revnih držav na svetu. "Jezna sem, saj se sploh ne zavedajo, da ubijajo tudi našo prihodnost," je ogorčena Carla Victorino Guicome, prva Mozambičanka z licenco potapljaškega inštruktorja: "Ljudje z vsega sveta so hodili sem, da bi se potapljali z morskimi psi in mantami, zdaj ko jih ni več, je tudi manj turistov. Kitajci ne spoštujejo morskega življa in delajo vse, da bi uničili našo dediščino. Tudi vlada se ne zaveda, kakšno škodo delajo."

Okoljevarstveniki so že večkrat zahtevali, da bi morske pse in mante zakonsko zaščitili in tako preprečili povečan ribolov. Zahtevali so vsaj prepoved lovljenja z veliki mrežami, toda mozambiško ministrstvo za ribolov je gluho za vse pozive. "Prepričan sem, da ima več ljudi korist od turizma kot pa od ribolova," je prepričana Andrea Marshall, direktorica fundacije Marine Megafauna: "Ekonomski argument je na strani dolgoročne ohranitve teh veličastnih bitij, ne pa na strani hitrega pobijanja za nekaj drobiža."

V ozadju organiziran kriminal V Inhambaneju je živela ena od največjih populacij mant na svetu, ki je štela 908 živali, a je v zadnjem desetletju njihovo število upadlo za 87 odstotkov. Prej so potapljači v enem potopu videli po šest, sedem mant, zdaj imajo srečo, če vidijo eno. "Če bodo nadaljevali ribolov, bodo mante v desetih letih izginile," opozarja Marshall.

Mozambiške oblasti naj bi se zavedale težav, a imajo omejena sredstva. Na voljo imajo le dva patruljna čolna, s katerima naj bi nadzorovali dolgo obalo. Okoljevarstveniki pa opozarjajo, da lovijo tudi želve in delfine, tako da se zmanjšuje tudi njihova populacija. "To so kitajski gangsterji," opozarja okoljski aktivist Carlos Carvalho: "Kupujejo vse boljše čolne in opremo, da bi lahko nalovili še več in to nelegalno izvozili na Kitajsko."

Res se zdi, da je zadeva malo bolj zapletena. Poleg plavuti morskega psa Kitajci na veliko nezakonito izvažajo tudi mozambiški les. "Vse je vprašanje globalne trgovine in organiziranega kriminalna, kar je veliko nad bojem za preživetje lokalnih ribičev," opozarja Timothy Dykman, direktor organizacije Ocean Revolution. "Prepričan sem, da iste združbe, ki nelegalno izvažajo plavuti in les, prodajajo tudi droge in so vpletene v trgovino z ljudmi."