Kerry in Lavrov v Parizu o Ukrajini; Nato napovedal ukrepe Rusiji

Zveza Nato se je odločila, da bodo proučili vse oblike sodelovanja z Rusijo. S Krima pa so poročali, da je ruska vojska zavzela dve ukrajinski raketni bazi. Moskva je navzočnost svoje vojske na Krimu znova zanikala.

Sergej Lavrov je po pogovoru s Johnom Kerryjem – to je bilo prvo srečanje na visoki ravni med ZDA in Rusijo od začetka ukrajinske krize – dejal, da sta se strinjala, da morajo pomagati Ukrajincem pri uresničitvi dogovora z 21. februarja med zdaj že odstavljenim predsednikom Viktorjem Janukovičem in takratno opozicijo, ki je zdaj na oblasti v Kijevu. Dogovor je predvideval predčasne predsedniške volitve najpozneje decembra, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter vrnitev ustave iz leta 2004.

Neimenovani ameriški predstavnik zanikal sklenitev dogovora Neimenovani ameriški predstavnik je zanikal sklenitev dogovora, češ da bi ga lahko sklenili samo ob sodelovanju trenutne ukrajinske vlade.

Lavrov, ki je medtem že odšel iz Pariza, je tudi dejal, da so Moskva, Pariz, Washington, Berlin, London in EU sklenili dogovor o nadaljevanju pogovorov za rešitev krize v prihodnjih dneh. Zahodni kolegi so sicer poskušali Lavrova prepričati, naj se sreča z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Dešicjo, ki je bil prav tako v Parizu, a se to ni zgodilo.

Generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen je medtem po zasedanju sveta Nato-Rusija v Bruslju sporočil, da bo Nato proučil vse oblike sodelovanja z Rusijo. Formalno odločitev bodo sprejeli zunanji ministri Nata v začetku aprila, za zdaj pa ne bodo organizirali srečanj s predstavniki Rusije na vojaški ali civilni ravni. Nadaljevala se bodo srečanja na ravni veleposlanikov, da bi pustili odprta vrata za politični dialog.

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je napovedal krepitev vojaške pomoči Poljski, Latviji, Estoniji in Litvi, ki mejijo na Rusijo. Kot je dejal, gre za izraz podpore zaveznikom po ruskem posredovanju na Krimu, zajema pa razširjeno urjenje za poljske zračne sile in povečanje vloge ZDA v Natovem zračnem nadzoru nad baltskimi državami.

EU je zamrznil nezakonito pridobljena sredstva EU je zamrznil nezakonito pridobljena ukrajinska državna sredstva. Ukrep se nanaša na 18 oseb, zamrznjeno pa bo njihovo premoženje v EU. Seznam oseb bodo objavili v četrtek v uradnem listu EU, ukrep pa bo veljal eno leto.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je napovedal pomoč Ukrajini v višini "najmanj 11 milijard evrov v prihodnjih nekaj letih". Komisija bo predlog predstavila voditeljem držav članic EU v četrtek na izrednem vrhu v Bruslju, ki bo posvečen razmeram v Ukrajini.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je dopoldne sporočilo, da so ruske sile delno zasedle dve ukrajinski raketni bazi na Krimu – del oporišča v Evpatoriji in del baze na polotoku Fiolent. Zaradi ruske grožnje so oblasti v Kijevu okrepile varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah v državi. Lavrov je znova zanikal, da gre za ruske vojake, in zatrdil, da gre za samoobrambne proruske sile prebivalcev Krima, na katere Moskva nima vpliva.

Na Krimu je bil medtem posebni odposlanec ZN Robert Serry, da bi se seznanil z razmerami na terenu. Potem ko so ga oboroženi neznanci v Simferopolu ustavili in zahtevali, da odide s Krima, se je odločil skrajšati obisk na polotoku in se vrniti v Kijev.

Eliasson pozval, naj se vzdržita refleksov hladne vojne Namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson, ki se je v Kijevu sestal s predstavniki nove ukrajinske vlade, je po srečanju pozval k dialogu in rešitvi ukrajinske krize. Vpleteni strani je tudi pozval, naj se vzdržita refleksov hladne vojne.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN Jurij Sergejev pa je predsedujoči VS ZN poslal pisno obvestilo, da Janukovič več ni legitimen predsednik države in ni pooblaščen za klicanje Rusije na pomoč. Gre za uradni odgovor na Janukovičevo pismo, ki ga je v VS ZN v ponedeljek predstavil ruski veleposlanik Vitalij Čurkin in dejal, da je Janukovič v njem Moskvo prosil za pomoč.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je na prošnjo Ukrajine v to državo napotila 35 neoboroženih vojaških opazovalcev. To je prvič, da je Ovse uporabil tovrsten mehanizem. Opazovalci iz 18 držav bodo v Ukrajini ostali do 12. marca. Najprej bodo obiskali Odeso, nato pa še druge kraje. Obisk Krima naj bi jim že prepovedali. Lavrov je sicer menil, da se morajo z napotitvijo opazovalcev na Krim strinjati vse vpletene strani, tudi oblasti Krima, ne samo v Kijevu.

Iz Ukrajine so poročali o novih proruskih protestih. Okoli tisoč protestnikov je v Donecku na vzhodu države znova zavzelo poslopje regionalne uprave, potem ko so jih dopoldne po dveh dneh spravili iz poslopja. Ko so predrli policijski kordon pred poslopjem, je bilo več kot deset protestnikov ranjenih.

Posnetek: Prozahodni voditelji Ukrajine bi lahko stali za nasiljem V javnost je medtem prišel zvočni posnetek telefonskega pogovora estonskega zunanjega ministra Urmasa Paeta in visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton, v katerem jo je Paet 26. februarja seznanil z navedbami, da bi za ostrostrelci med dramatičnimi dogodki v Kijevu 20. in 21. februarja lahko stali prozahodni ukrajinski voditelji. "Tu (v Kijevu) so vse bolj prepričani, da za ostrostrelci ne stoji Janukovič, temveč nekdo iz nove koalicije," je dejal minister Paeta Ashtonovi v telefonskem pogovoru, ki je bil objavljen na YouTubeu.

Takrat je bilo v nasilju med protestniki in varnostnimi silami ubitih več deset protestnikov in okoli 15 policistov. Dan zatem je parlament odstavil Janukoviča.