Kemično orožje v službi ubijanja civilistov

Uporaba kemičnega orožja v vojaške namene ni nič novega. Nemci so že v prvi svetovni vojni kot bojni strup uporabljali klor. Bitka za mesto Ypern na severozahodu Belgije je trajala že več dni. Nič ni kazalo, da bi Nemci ali Francozi na drugi strani lahko kaj kmalu slavili zmago. 22. aprila 1915 so Nemci preizkusili novo orožje – strupeni plin. Proti jarkom s francoskimi vojaki so zmetali 180 ton klora. Zadušilo se je tri tisoč francoskih vojakov, sedem tisoč jih je posledice čutilo do konca življenja. To je bil začetek uporabe orožja, ki ni spremenil le potek bitke pri Yprenu. Znanost je stopila v službo uničevanja človeških življenj.

Nemec Fritz Haber se je v zgodovino zapisal kot prvi znanstvenik, ki je svoje znanje podredil vojski. Po "uspehu", ki ga je njegovo orožje doživelo pri Yprenu, je napredoval do čina polkovnika. "V miru v službi človeštva, v vojni v službi domovine," je bil njegov moto. Leta 1918 je dobil Nobelovo nagrado za kemijo (za odkritja na področju sinteze amonijaka). Uporabo plinov ali zastrupljenega orožja je leta 1907 prepovedala haaška konvencija, kar pa ni preprečilo tekmovanja znanstvenikov, da bi razvili čim bolj učinkovito kemično orožje, ki bi ga uporabili med vojskovanjem.

Husein rad posegal po kemičnem orožju Nemci niso bili edini, ki so med prvo svetovno vojno uporabljali kemično orožje, to so delali tudi Francozi in Britanci, kadar so jim to omogočale vremenske razmere. Zaradi kemijskega orožja je med prvo svetovno vojno umrlo okoli 90 tisoč vojakov, milijon pa jih je bilo ranjenih. Zaradi jasnih posledic takšnega načina vojskovanja so države leta 1925 podpisale Ženevski protokol o prepovedi uporabe strupenih plinov v vojnah. Kljub temu so se raziskave na tem področju nadaljevale, večinoma pod krinko znanstvenih raziskav o pesticidih.

Med najodmevnejše primere uporabe kemičnega orožja nad civilisti spada masaker v Halabdži v južnem Kurdistanu leta 1988. Iraški voditelj Sadam Husein je ob koncu vojne z Iranom v kurdski vasi uporabil kemično orožje, vključno s sarinom, živčnimi plini in gorčičnim plinom. Umrlo je pet tisoč ljudi, še najmanj enkrat toliko je bilo ranjenih. Več tisoč jih je umrlo v naslednjih letih zaradi posledic. Husein je po kemičnem orožju ponovno posegel tri leta pozneje, ko so se po severu in jugu Iraka upirali njegovi vladavini. Revolucija ni uspela, v nekaj tednih je umrlo na tisoče ljudi.

Beli fosfor topi kožo Američani so v Vietnamu med letoma 1961 in 1971 uporabili 75 milijonov litrov kemikalij, med njimi zelo strupen agent orange, ki se je uporabljal kot sredstvo proti parazitom in škodljivcem. Njihov namen je bil uničiti zelene površine v Vietnamu in zastrupitev tal. Posledice ameriških napadov na vegetaciji in ljudeh se čutijo še danes. Vietnam ocenjuje, da je bilo ubitih ali pohabljenih 400 tisoč ljudi, pol milijona otrok pa se je rodilo z okvarami zaradi uporabe strupenega agenta.

Leta 2009 med izraelskim obleganjem Gaze so številne organizacije Izrael obtožile, da nad civilnim prebivalstvom uporablja beli fosfor, ki topi človeško kožo vse do kosti. Izraelska vojska je obtožbe sprva zanikala, nato pa priznala, da so resnične. Beli fosfor naj bi uporabile tudi ZDA leta 2004 v Faludži proti iraškim upornikom. Ameriška vojska je priznala, da je beli fosfor uporabljala kot zažigalno orožje. Italijanska televizija RAI je objavila dokumentarec, v katerem so priče poročale, da so zaradi uporabe belega fosforja umirali tudi ženske in otroci.

Leta 1995 je Japonsko šokiral napad kulta Aum Shinrikyo na tokijski podzemni železnici s tekočim sarinom. V najhujšem napadu na Japonskem po drugi svetovni vojni je umrlo 13 ljudi, 50 je bilo huje ranjenih. Žrtev bi bilo lahko nekaj sto, če bi iz sarina naredili bolj učinkovito orožje.