Kdor bo dobil Most, ta bo vladal Hrvaški

Po dozdajšnjih izidih je desnosredinska Domoljubna koalicija, ki jo vodi HDZ, dobila 59 sedežev v 151-članskem hrvaškem parlamentu, levosredinska koalicija Hrvaška raste, ki jo vodi SDP, pa 56. Jeziček na tehtnici je tako Most, ki je dobil 19 sedežev.

Karamarko kot mandatar Politični analitik, poznavalec hrvaških razmer in nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje pravi, da bo predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović (HDZ) mandat za sestavo nove vlade ponudila predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku.

V tem primeru bo v naši južni sosedi prišlo do spremembe oblasti, saj bo HDZ imela razmeroma velike možnosti, da uspešno sestavi novo vlado po pogovorih z Mostom. Kot poudarja Šuklje, je Most resda presenečenje volitev, a je tudi velika neznanka. Poznamo nekaj posameznikov, nekaj županov …

Protestantski Most Most pa bo zdaj tisti, ki bo odločal o tem, kako bo sestavljena vlada. Lahko se zgodi, da bo Most zahteval programsko koalicijsko pogodbo, ne samo kadrovsko koalicijsko pogodbo, kot je bilo do zdaj običajno na Hrvaškem.

Kot pravi Šuklje, je Most stranka protestnih glasov, glasov ljudi, ki so glasovali za njihovo protestantsko držo, njihovo odrekanje in skromnost. Za njihovo dejansko protestanskost pri izvrševanju funkcij in njihov uspešen upor proti elitnim strankam v lokalnih okoljih.

Trije glavni poraženci volitev Glede HDZ Šuklje pojasnjuje, da je dobil manj, kot je pričakoval, SDP, ki ga vodi zdajšnji hrvaški premier Zoran Milanović, pa je dobil glede na njihovo celotno vladanje (na oblasti so od leta 2011, op. p.) relativno veliko glasov.

Glavni poraženci hrvaških parlamentarnih volitev pa so trije:

- nekdanji predsednik Hrvaške Ivo Josipović (predvolilna koalicija Uspešna Hrvaška), ki je bil prepričan, da bo zaradi "preteklih zaslug" uspešen na volitvah, - Radomir Čačić, nekdanji gospodarski strateg v Milanovićevi vladi (zdaj Ljudska stranka reformistov), - Mirela Holy, predsednica stranke Orah, nekdanja ministrica, ki je izstopila iz Milanovićeve vlade. Za Orah se je dolgo časa mislilo, da bo pobrala protestne glasove, a je to uspelo Mostu, medtem ko je Orah ostal pred vrati sabora.

Otoplitev odnosov s sosedi Šuklje še meni, da bo z morebitno Karamarkovo vlado prišlo do sprememb na bolje v slovensko-hrvaških odnosih: "Slabše ne more biti. V tem trenutku so odnosi s Slovenijo realno zamrznjeni oziroma na zelo nizki operativni točki. Mislim, da bo prišlo do sprememb, ne samo v odnosu do Slovenije. Milanovićevi vladi je uspelo v zadnjem obdobju poslabšati odnose z vsemi sosedami, ne samo s Slovenijo."

Hrvaški novinar Tomislav Klauški se strinja, da je Most največje presenečenje volitev, saj predvolilne ankete niso kazale takšnega uspeha. Poudarja, da je HDZ dobil precej manj glasov, kot je napovedoval. Karamarko je pred pol leta celo napovedal dvetretjinsko večino, kar bi jim omogočilo celo spremembe ustave. "Ljudem je dovolj HDZ in SDP" HDZ je največ izgubil na račun Mosta. Na drugi strani SDP ni veliko padel v primerjavi z volitvami leta 2011, ko je dobil sam 60 sedežev, zdaj pa v koaliciji 56. Drugi izidi, na primer izidi regionalnih strank v Slavoniji, Istri, so pričakovani.

Most je opcija nezadovoljnih volivcev, veliko državljanov išče tretjo pot, mimo HDZ in SDP. "Ljudem je dovolj HDZ in SDP," pojasnjuje Klauški. Most je tudi pobral veliko glasov manjšim strankam – Josipovićevi, Čačićevi, Holyjevi stranki …

Bodo lahko vsi "šli" čez Most? Glede Mosta Klauški opozarja, da Most ni stranka, ampak zveza neodvisnih list. "Most je neartikulirana skupnost nezadovoljnih volivcev, za katero se ne ve točno, kaj zastopa," pravi Klauški in dodaja, da Most ni homogena organizacija, kjer bi vsi sledili istemu cilju.

Njihovih 19 mandatov je tako na nek način na razpolago vsem – levici in desnici. Mogoče je, da bo nekaj poslancev Mosta potegnilo z desnico, nekaj pa z levico. Niti HDZ niti SDP tako ne moreta računati na vse poslance Mosta. Kot še meni Klauški, so mogoče vse kombinacije: vladna koalicija pod vodstvom HDZ, vladna koalicija pod vodstvom SDP, trhla in kratkotrajna manjšinska vlada, nove volitve …