Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
29. 1. 2013,
11.07

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 29. 1. 2013, 11.07

8 let, 7 mesecev

Katera meja s Hrvaško bo prava?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V slovenski politiki naj bi se pojavila dilema, ali naj v povezavi z arbitražnim sporazumom upošteva argumente strokovne skupine v okviru zunanjega ministrstva ali argumente Zavoda 25. junij.

Na sejo OZP-ja so poleg članov odbora, predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Janeza Janše, zunanjega ministra Karla Erjavca in slovenske agentka pred arbitražnim sodiščem Simona Drenika tokrat vabljeni tudi predsednik ustavnega sodišča in profesor mednarodnega prava Ernest Petrič, pravnik Miro Cerar, profesor mednarodnega prava s FDV-ja Milan Brglez in zgodovinar Aleš Gabrič. Vabljeni pa so tudi predstavniki Zavoda 25. junij – Marjan Podobnik, Duša Krnel Umek in Daniel Starman. Gradivo ministrstva naj bi se nanašalo predvsem na zagovor stališča, da je Slovenija 25. junija 1991 nadzirala celoten Piranski zaliv Po poročanju Dela naj bi se 450 strani dolgo gradivo ministrstva z 800 stranmi prilog nanašalo predvsem na zagovor stališča, da je Slovenija 25. junija 1991 nadzirala celoten Piranski zaliv in tako imela teritorialni stik z odprtim morjem. V Zavodu 25. junij pa zagovarjajo potek kopenske meje po sredini Savudrijskega rta. Argumenta Zavoda 25. junij zagovarjata tudi Marjan Podobnik in Danijel Starman. Zadnji je sicer tudi član svetovalne skupine za pripravo zagovora. Oba sta vabljena tudi na sejo odbora za zunanjo politiko (OZP), kjer naj bi se primerjalo obe mnenji, torej zagovornikov "realnega" in "maksimalnega" poteka meje, so še zapisali v Delu.

Janša s predlogom nezadovoljen, Erjavec poudaril profesionalnost Kot je prejšnji teden po seji vlade povedal premier Janša, vlada še ni potrdila predlaganega gradiva, ki ga je pripravila projektna skupina za pripravo na arbitražo na zunanjem ministrstvu. Šlo naj bi sicer predvsem za predlog predmeta spora za arbitražo, ki ga vlada po Janševih besedah ni potrdila, "ker zadeve niso bile v redu pripravljene".

Zunanji minister Erjavec je tem ocenam ugovarjal in poudaril, da so predlog pripravili profesionalno. "Res pa je, da nekateri vidijo obrambo drugače, vendar se mi zdi, da je tisto, kar nekateri – in to je manjša skupina – predlagajo, nerealno in da bi težko na arbitražnem sodišču uspeli s takšno argumentacijo," je dejal.

Glede na načrt, ki ga je pred dnevi pojasnila slovenska agentka Drenikova, je bila sicer seznanitev OZP-ja s predlaganim predmetom spora vseskozi predvidena, medtem ko naj bi memorandum v celoti potrdila zgolj vlada. DZ v celoti pa naj se o memorandumu, ki je tajen dokument in ki ga mora Slovenija arbitražnemu sodišču in Hrvaški dostaviti do 11. februarja, ne bi seznanjal.

Erjavec potrdil obstoj dveh predlogov glede predmeta spora Erjavec je potrdil obstoj dveh predlogov glede predmeta spora v arbitraži o meji s Hrvaško. Izrazil je prepričanje, da bo vlada sprejela predlog zunanjega ministrstva, ki ga je pripravilo skupaj z mednarodno odvetniško skupino. Končna odločitev pa je na vladi, je dodal. Na vprašanje, kdo bo odločil, kateri predlog se bo poslal na arbitražno sodišče, je dejal, da je to v pristojnosti vlade in da računa, da bo o tem odločala vlada ta ali prihodnji teden.

Na vprašanje, ali bo skušal prepričati poslance, da podprejo predlog MZZ ali se nagiba h kompromisu glede obeh predlogov, je dejal, da "bodo zagovarjali prvi predlog, predlog ministrstva za zunanje zadeve". Meni, da "sploh ne bo posebnih problemov, da bo OZP sprejel to informacijo in da bo vlada sprejela tisti predlog, ki so ga pripravili skupaj z našo mednarodno odvetniško skupino".

OZP se bo sicer z zadevo samo seznanil, seja pa zaradi zaupnosti gradiva poteka za zaprtimi vrati. Minister je pojasnil, da gre za tako pomembno vprašanje in da je "glede na to, da se pojavljata dve stališči, prav, da poslancem predstavijo, kakšno je stališče ministrstva za zunanje zadeve". Glede srečanja premiera Janeza Janša v Parizu minuli teden z odvetniki, ki zastopajo Slovenijo pred arbitražnim sodiščem, je minister dejal, da so mu odvetniki "v potankosti pojasnili, kakšen je memorandum in kakšna je obramba Slovenije pred arbitražnim sodiščem". Meni, "da tudi predsednik vlade podpira ta predlog".

Premier Janša, ki se tako kot Erjavec udeležuje nujne seje OZP, na kateri se člani odbora seznanjajo z "informacijo o pripravah na zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem" za določitev meje s Hrvaško, pred sejo ni želel komentirati svojih pogovorov v Parizu.

MZZ potrdil srečanje Erjavca in Pusićeve v Bruslju Na slovenskem zunanjem ministrstvu so potrdili, da se bo na predvečer zasedanja zunanjih ministrov EU v sredo v Bruslju Erjavec sestal s hrvaško kolegico Vesno Pusić. Govorila bosta o možni rešitvi vprašanja varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem. Kot so še sporočili z MZZ, se bosta ministra sestala ob 19.15, po srečanju pa naj bi okoli 21. ure dala izjavo za javnost.

Hrvaška ministrica je bila pred srečanjem optimistična in dejala, da je "rešitev zelo blizu". Ponovila je, da je hrvaška stran pripravljena umakniti pooblastila bankam za postopke proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, če se bodo "s slovensko stranjo dogovorili za alternativni način reševanja problema". To je sicer dejala, potem ko je v javnost prišlo, da je zagrebško sodišče julija lani nepravnomočno razsodilo v prid Privredne banke Zagreb (PBZ), ki je tožila LB in NLB. Gre za enega izmed 30 primerov tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB zaradi deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške.

Erjavec je glede njenega optimizma, da je rešitev "zelo blizu", v ponedeljek dejal, da bo za Slovenijo "rešitev zelo blizu", ko bo Hrvaška umaknila pooblastila za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. S tem Slovenija pogojuje tudi ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU. Napovedal je, da bosta s Pusićevo v Bruslju izmenjala stališča, kako rešiti spor in kako ustvariti pogoje, da bi lahko državni zbor že na februarski seji ratificiral hrvaško pristopno pogodbo.

Ne spreglejte