Kakšne možnosti ima Danilo Türk, da postane vpliven svetovni politik?

Nekdanji predsednik države Danilo Türk bo imel danes v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) v New Yorku zaslišanje ob kandidaturi za mesto generalnega sekretarja.

Prenos zaslišanja, ki se začne ob 15. uri, boste lahko spremljali tudi na Siol.net.

Za mesto se poteguje osem kandidatov, vsi pa bodo morali skozi javno zaslišanje, ki bo prvo sploh v zgodovini organizacije.

• V torek so zaslišanje opravili premier Črne gore Igor Lukšić, nekdanji portugalski premier Antonio Guterres in nekdanja bolgarska zunanja ministrica Irina Bokova,

• ob Türku bosta v sredo zaslišani nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in nekdanja zunanja ministrica Moldavije Natalia Gherman,

•  v četrtek pa se bosta predstavila še nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark in nekdanji zunanji minister Makedonije Srgjan Kerim.

V Organizacijo združenih narodov je včlanjenih 193 držav. Foto: Reuters

Junija sledijo vnovična zaslišanja, potem pa bo Varnostni svet ZN izbral novega generalnega sekretarja OZN, desetega po vrsti v 70-letni zgodovini organizacije. Novoizbrani sekretar bo nasledil zdajšnjega Ban Ki Muna.

Türk, dolgoletni uslužbenec OZN in v preteklosti tudi pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana, se za položaj poteguje kot prvi Slovenec v zgodovini. Kakšne možnosti ima, da zasede to pomembno mesto, katere so njegove prednosti in slabosti ter kaj bi izbira Türka na čelo OZN pomenila za Slovenijo, smo vprašali poznavalce mednarodnega prava in politike.

Bogomil Ferfila, poznavalec mednarodnih odnosov in ekonomist:

Foto: Bor Slana

Ameriška stran ga zagotovo ne bo podprla, kar pomeni, da so njegove možnosti zelo majhne. Da se je kot predsednik države zapletel z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem, to nekako ostane v spominu. Če nimaš podpore ključne odločevalke, so tvoje možnosti minimalne. Res je, da so preference na vzhodnoevropskih kandidatih, vendar sta s tega območja močni ženski kandidatki. Njegove možnosti so po moji oceni desetodstotne. 

Treba je vedeti tudi, da je bila Slovenija do leta 2008 zgodba o uspehu, imela je nek prestiž in status, s polomom javnih financ in gospodarskih kazalcev pa smo ta status v vzhodni Evropi izgubili. To je še drugi dejavnik, ki omejuje njegovo kandidaturo. Njegove izkušnje v delu pri OZN štejejo, a to verjetno nima velikega vpliva, saj imajo tudi drugi kandidati izkušnje z vodenjem držav in z delom v mednarodnih organizacijah.

Bi pa njegova morebitna izvolitev bila velika zgodba za Slovenijo.

Marko Pavliha, profesor mednarodnega prava:

Foto: Matej Povše

Türk je bil moj profesor mednarodnega prava. Že takrat se je odlikoval kot izjemen poznavalec sistema Združenih narodov in človekovih pravic. Strinjam se z Mirom Cerarjem, da Slovenija trenutno ne premore boljšega kandidata. Obžalujem, da nima stoodstotne domače politične podpore, kar verjetno izvira iz določenih zamer med njegovim predsedovanjem Sloveniji.

Vidim vsaj dve oviri, da bi mu uspel ta izjemen met. Prvič so tu finančne težave. V preteklosti so določene države vlagale milijone v kandidature. Türk si je moral pomagati sam, proračun Slovenije je bil zelo majhen. Druga ovira pa je spol. Tokrat bo verjetno v ospredju pozitivna diskriminacija, čeprav to ni diskriminacija. Ženska namreč še ni zasedala tega položaja in bi bilo prav, da ga. Ampak karte se lahko še močno premešajo in veliko bo odvisno od predstavitve kandidatov. Na koncu pa, kot vemo, odločajo največji igralci, stalne članice varnostnega sveta OZN. 

Tak položaj je največje priznanje za konkretno osebo, ki položaj zaseda, posredno je pa to tesno povezano z ugledom države. To vpliva na prepoznavnost naše domovine in nam prinaša nekaj optimizma. To je zagotovo izjemna promocija, jasno pa je, da ljudje, zlasti politiki, ne smejo pričakovati, da bi Slovenija imela zaradi tega kakšne privilegije, ker jih ne sme imeti. Ta pozicija je poleg papeške najpomembnejša na našem planetu. Združeni narodi imajo namreč trenutno 194 članic, kar je število praktično vseh držav na svetu, razen redkih, ki so sporne zaradi svojega statusa.

Pozivam našo diplomacijo in politike, da naredijo vse, kar je mogoče, da Türku pomagajo pri kandidaturi. Naj zavist tokrat ne gori tako goreče kot ponavadi.

Miha Pogačnik, profesor mednarodnega prava:

Foto: Tina Deu-Siol.net

Profesor Türk ima bogate izkušnje iz Združenih narodov. Je kakovosten kandidat, takšnih je v Sloveniji malo. Za Slovenijo bi bila njegova izbira velik dosežek, saj je to ena vodilnih funkcij v mednarodnih organizacijah nasploh in vodilna v OZN, ki se ukvarja tudi z mednarodnim mirom in varnostjo ter z drugimi najpomembnejšimi vprašanji mednarodne skupnosti.  Zato bi bila to za Slovenijo gotovo velika promocija.

Pri izbiri največjo vlogo igrajo svetovne velesile, to so stalne članice Združenih narodih. Pomembna pa je tudi politika kandidata in njegov svetovni nazor, politika države, ki za njim stoji, ter uspešnost diplomacije, ki ga podpira. Odgovor na vprašanje, ali ima Türk na podlagi stališč, ki jih zavzema, dobre možnosti, bi odklonil, saj se mi zdi preveč osebno do kandidata in njegovih stališč. Profesorji imajo lahko stališča in tukaj moramo biti široki.

Kolega profesorja Türka ne poznam tako zelo dobro, ker sva zelo malo skupaj sodelovala, da bi lahko ocenil njegove kakovosti. Gotovo pa gre za človeka, ki pozna mednarodno pravo in mednarodno politiko, zelo dobro pozna Združene narode in je dober retorik. Velik plus je gotovo to, da je bil med vsemi zdajšnjimi kandidati v preteklosti najbližje položaju, za katerega se poteguje, bil je tudi veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih. O hibah pa ne bi govoril. Govoriti o hibah je pa slovenska značilnost. Italijani ljudi hvalijo, Slovenci pa gledamo, kaj je pri človeku slabega.

---