Kako največja davčna oaza na svetu rešuje Slovenijo

Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek bo danes začela dvodnevni obisk Velike Britanije. Vrhunec obiska bo v sredo, ko se bo srečala z britanskim premierjem Davidom Cameronom.

Iskanje britanskih vlagateljev Še pred obiskom Downing Streeta 10 pa bo slovenska premierka v spremstvu finančnega ministra Uroša Čuferja nagovorila slovensko-angleško okroglo mizo, kjer bosta potencialnim vlagateljem predstavila razmere v Sloveniji in postopek privatizacije.

Glede na to, da je 63-milijonska Velika Britanija šesto največje gospodarstvo na svetu in tretje največje gospodarstvo v EU, je sodelovanje s Slovenijo dokaj skromno. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani na Otok izvozila blago v vrednosti 450 milijonov evrov, uvozila pa za 390 milijonov evrov.

Neposredne naložbe Velika Britanija je imela po podatkih Banke Slovenije v Sloveniji konec lanskega leta za 372 milijonov evrov neposrednih naložb, Slovenija pa na Otoku za 15 milijonov evrov neposrednih naložb.

V Veliki Britaniji ima po podatkih, objavljenih na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva, predstavništvo 15 slovenskih podjetij, med njimi so tudi Gorenje, Trimo, Savatech in Bisol.

Britanski kupci slovenskih obveznic Veliko bolj pomembno za Slovenijo je, da iz Velike Britanije prihaja veliko kupcev slovenskih državnih obveznic. Kot primer: pri prodaji slovenskih obveznic maja lani v višini 3,5 milijarde dolarjev so po podatkih slovenskega finančnega ministrstva kupci (večinoma gre za upravljavce premoženja) iz Velike Britanije predstavljali 56 odstotkov (pri petletni tranši) oziroma 21 odstotkov (pri desetletni tranši) vseh kupcev.

Podatek ne preseneča, saj je londonski City poleg newyorškega Wall Streeta največje finančno središče na svetu. Okoli kvadratno miljo veliko območje v središču britanske prestolnice, kamor dnevno prihaja na delo okoli 350 tisoč ljudi, večinoma bankirjev, odvetnikov, davčnih in premoženjskih svetovalcev, ustvari okoli 14 odstotkov britanskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Velika Britanija – največja davčna oaza na svetu Londonski City pa ima tudi svojo manj znano, senčno, "off-shore" stran. Po podatkih londonske Mreže za davčno pravo je britansko finančno središče pajkova glava mreže davčnih oaz na britanskih čezmorskih ozemljih.

Britansko omrežje davčnih oaz naj bi predstavljalo tretjino ali celo polovico "off-shore" poslovanja. V davčnih oazah po svetu naj bi bilo sicer skritih za od 16 do 24 bilijonov evrov premoženja.

Britanija vlada svetu Finančna moč Velike Britanije ima sicer že dolgo zgodovino. Velika Britanija je, zahvaljujoč industrijski revoluciji (1760–1820/1840), tj. uvedbi strojev v proizvodnjo, v 18. in 19. stoletju postala najmočnejše svetovno gospodarstvo in najbogatejša dežela na svetu.

Konec 19. stoletja sta glede na industrijski razvoj Otok prehiteli ZDA in Nemčija, a je Velika Britanija še vedno nekaj desetletij ostala glavna finančna velesila na svetu. Dokončno je izgubila svojo finančno prevlado po koncu druge svetovne vojne, ko je ameriški dolar izpodrinil britanski funt šterling s položaja rezervne svetovne valute.

Država blaginje, ki gospodarsko peša Po drugi svetovni vojni je Velika Britanija, kjer so laburisti v letih 1945−1951 vzpostavili močno socialno državo, t. i. državo blaginje (welfare state), doživljala gospodarski zaton. Njeno gospodarstvo je sicer raslo, a precej manj v primerjavi z nemškim ali drugimi gospodarstvi.

V 70. letih prejšnjega stoletja je Velika Britanija, ki je v obdobju 1947−1968 izgubila večino svojih kolonij, tako dobila oznako bolnik Evrope. Državo je pestila visoka inflacija, na pomoč ji je moral s posojilom priskočiti celo Mednarodni denarni sklad. Po zimi nezadovoljstva zavlada železna lady

Pozimi 1979 je nastal silovit stavkovni val, t. i. zima nezadovoljstva, ki je državo spravila na kolena. Zima nezadovoljstva je pomagala britanskim konservativcem, ki jih je vodila Margaret Thatcher, da so spomladi tega leta zmagali na parlamentarnih volitvah.

Konservativci so nato z neoliberalnimi reformami oklestili socialno državo, zlomili moč sindikatov in privatizirali državna podjetja. Po tem grenkem zdravilu je evropski bolnik počasi okreval. Thatcherizem se je izkazal za zelo trajnega, saj laburisti, ki so leta 1997 pod vodstvom Tonyja Blaira prevzeli oblast, kolesa razvoja niso zasukali nazaj.

Gospodarstvo raste, nezaposlenost pada, javni dolg se veča Po podatkih Svetovne banke je bil v Veliki Britaniji leta 2012 BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, visok 25.756 evrov, kar na svetovni lestvici najbogatejših držav zadostuje za 22. mesto.

Velika Britanija, ki ni del evroobmočja, ampak ima še vedno lastno valuto, bo imela letos po Zimski napovedi Evropske komisije 2,5-odstotno rast, prihodnje leto pa 2,4-odstotno, kar je več kot lani, ko je BDP zrasel za slaba dva odstotka.

Zmanjšala se bo tudi brezposelnost – z zdajšnjega okoli 7,6 odstotka na 6,5 odstotka leta 2015. Povečal pa naj bi se javni dolg: leta 2015 naj bi znašal kar 94,5 odstotka BDP (leta 2012 je bil visok 88,6 odstotka BDP).