Torek,
9. 5. 2017,
11.38

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,30

Natisni članek

Natisni članek

brexit London Tomaž Štih Keith Miles Velika Britanija

Torek, 9. 5. 2017, 11.38

7 let, 1 mesec

Kako lahko Slovenija izkoristi brexit?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,30
London | Foto Reuters

Foto: Reuters

Velika Britanija zapušča Evropsko unijo, številna evropska mesta pa se medtem trudijo, da bi privabila multinacionalke, ki imajo trenutno svoj sedež v Londonu.

Frankfurt, Pariz, Dublin, Madrid, Dunaj. To so nekatera od mest, ki želijo delovna mesta in denar iz Londona pripeljati v svoje okolje.


Preberite še:
"Velika Britanija je zelo individualistično naravnana. Socialističnega duha ni."


Ker torej mnogi po Evropi razmišljajo, kako najbolje izkoristiti brexit, smo pri poznavalcih britanskega in slovenskega poslovnega okolja preverili, katere so tiste priložnosti, ki bi jih z odhodom Velike Britanije iz EU lahko izkoristila Slovenija. 

"Verjemite, da se tudi bruseljske elite ne bi ves čas trudile Britancev prepričati, naj ostanejo, če bi bil njihov odhod res takšna priložnost." | Foto: Matej Leskovšek "Verjemite, da se tudi bruseljske elite ne bi ves čas trudile Britancev prepričati, naj ostanejo, če bi bil njihov odhod res takšna priložnost." Foto: Matej Leskovšek Tomaž Štih, podjetnik v Londonu: Pesimistične projekcije Bank of England govorijo o upadu londonskega finančnega sektorja za deset odstotkov oziroma 80 tisoč delovnih mestih. Za nekatera podjetja bo brexit tudi priročen izgovor, da se umaknejo v cenejša okolja. Bojim se, da Slovenija še ni kraj, kamor bi prišli izkazovat visoke dohodke, in da ni realnih možnosti, da bi jih privabili.

Za nas, ki smo odvisni od evropskega prerazdeljevanja, brexit ne pomeni nič dobrega. Slovenija v letu 2018 predvideva 750 milijonov evrov neto prilivov iz EU oz. le četrtino manj od vse pobrane dohodnine, ki pripada državnemu proračunu. Brez Velike Britanije bo več tistih, ki potrebujemo, in manj tistih, ki prispevajo. Verjemite, da se tudi bruseljske elite ne bi ves čas trudile Britancev prepričati, naj ostanejo, če bi bil njihov odhod res takšna priložnost.

Pred 12 leti smo imeli na mizi reforme Mića Mrkaića, pa smo jih pospravili v predal, zato je danes brexit za nas predvsem priložnost za ponoven razmislek o njih.

 

"Dobro usposobljeni Slovenci, ki si želijo delati v Veliki Britaniji, bodo vedno dobrodošli." | Foto: Finance "Dobro usposobljeni Slovenci, ki si želijo delati v Veliki Britaniji, bodo vedno dobrodošli." Foto: Finance Keith Miles, finančni svetovalec in nekdanji predsednik Društva slovensko-britanskega prijateljstva: Tisti, ki poskušajo privabiti multinacionalke, imajo pri tem številne težave:

- evroobmočje deluje slabo,

- London je eno največjih finančnih središč na svetu,

- zaupanje v angleški pravni sistem je večje,

- plače niso omejene, uspeh je bolje nagrajen,

- London je boljši kraj za življenje,

- angleščina je mednarodni jezik,

- multinacionalke ne marajo bruseljske nadzorniške miselnosti.

Kar zadeva Slovence, bo Velika Britanija bolj usmerjena v zunanji svet. Ne bo več omejena s slabo evropsko regulacijo in njenim slabim gospodarskim delovanjem, zato pričakujem, da bo po obdobju negotovosti Velika Britanija prekosila EU kot celoto. Dobro usposobljeni Slovenci, ki si želijo delati v Veliki Britaniji, bodo vedno dobrodošli.

 

 

"Slovenija oziroma njena prestolnica Ljubljana bi na kratek rok težko konkurirala Frankfurtu, Parizu ali Varšavi." | Foto: Bojan Puhek "Slovenija oziroma njena prestolnica Ljubljana bi na kratek rok težko konkurirala Frankfurtu, Parizu ali Varšavi." Foto: Bojan Puhek Luka Podlogar, nekdanji bankir v Londonu, trenutni predsednik uprave družbe za upravljanje KD Skladi:

Slovenija ima v primeru brexita v svetu finančnih storitev zagotovo priložnost, da se nišno pozicionira, vendar sta za to na ravni države potrebna dobra in ustrezna strategija ter timsko delo. Podobnim državam z omejenimi viri, kot je Slovenija, je to že uspelo, in sicer Malti in Luksemburgu.

Od brexita bodo imele korist prestolnice s kritično maso virov, predvsem človeških, in ustrezno infrastrukturo na področju finančnih storitev. Slovenija oziroma njena prestolnica Ljubljana bi na kratek rok težko konkurirala Frankfurtu, Parizu ali Varšavi, a dolgoročno imamo še vedno možnost spodbuditi razvoj določene niše v svetu finančnih storitev in v Ljubljano pritegniti del te evropske industrije.

Toda kot že rečeno, za so potrebni vizija, strategija, konsenz na državni ravni in predvsem ustrezna prilagoditev davčne zakonodaje, s katero bi lahko vzpostavili konkurenčne prednosti pred drugimi državami. Ustvarili bi številna nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, prispevali k razvoju države in delno preprečili njeno marginalizacijo.