Torek, 31. 1. 2017, 19.24
7 let, 2 meseca
Kako je Trump v nekaj dneh spremenil svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,63
Donald Trump je v desetih dnevih po prihodu v Belo hišo s svojimi izvršilnimi ukazi in drugimi ukrepi že dvignil precej prahu. Poglejmo, katere ukrepe je do zdaj sprejel.
Zadnji Trumpov ukrep je predlog, da izpraznjeno mesto lani umrlega sodnika Antonina Scalie zasede konservativec Niel Gorsuch, sodnik zveznega prizivnega sodišča v Koloradu. O nominaciji bo zdaj odločal senat.
Naštevamo vse dozdajšnje Trumpove ukrepe.
20. januar
Že kmalu po prisegi je Trump zaukazal pristojnim organom, naj zmanjšajo ekonomsko breme Obamacara za posameznike, torej ne smejo nalagati novih finančnih bremen ali predpisovati novih regulativnih pravil.
Prav tako se je prenehalo oglaševanje za sklenitev novih zavarovanj v okviru Obamovega zakona o zdravstvenem zavarovanju (tako imenovani Obamacare).
Prvi dan je tudi ministrstvom in agencijam prepovedal izvajanje novih regulativnih pravil, dokler jih ne bo potrdila nova administracija. Izvzeti so samo regulativni predpisi na področju zdravja, javne varnosti ter finančne ali nacionalne varnosti, ki jih potrdita urad za upravo in direktor proračuna. Gre za precej običajen ukrep novega predsednika.
Preberite še:
- "Prepoved vstopa v ZDA nikakor ni protimuslimanska"
- Melania je Slovenijo z Balkana potegnila nazaj v Srednjo Evropo
- To je država, ki jo Trump najbolj občuduje
- Se Trump še ogreva za veliki spopad s Kitajsko
23. januar
Trump je prepovedal financiranje vseh ameriških in tujih organizacij, ki v tujini izvajajo splav. Podoben ukrep je leta 1981 uvedel tudi Ronald Reagan. Bill Clinton je ta ukrep razveljavil, znova ga je uvedel George Bush mlajši, Barack Obama pa spet odpravil.
Novi ameriški predsednik je odstopil od Tihooceanskega prostotrgovinskega sporazuma (TPP). Kot vemo, je Trump nasprotnik prostotrgovinskih sporazumov, saj po njegovem mnenju škodijo ameriški industriji in delavcem.
Trump je tudi zamrznil vsa nova zaposlovanja, razen na področju obrambe ter nacionalne in javne varnosti. Takšen ukrep sta ob prihodu v Belo hišo izvedla tudi Jimmy Carter leta 1977 in Reagan leta 1981.
Trump je ukazal nadaljevanje gradnje spornega plinovoda Dakota. Proti temu plinovodu protestirajo tudi bližnji ameriški staroselci iz Severne Dakote.
24. januar
Trump je pospešil gradnjo dveh okoljevarstveno spornih naftovodov – Dakotskega plinovoda in naftovoda Keystone XL.
Podpisal je tudi izvršilni ukaz, da je treba pospešiti okoljevarstvene postopke pri novih infrastrukturnih projektih. Kot je prepričan novi predsednik ZDA, dolgotrajni okoljevarstveni postopki preprečujejo hitro gradnjo infrastrukturnih projektov.
Podpisal je še memorandum, ki zahteva od ministrstva za trgovino, da predloži načrt, kako bo zagotovil, da bodo cevi za naftovode v večini izdelane v ZDA ter z ameriškimi materiali in pripomočki.
Ministrstvo za trgovino mora tudi preveriti, kako zvezni regulativni predpisi vplivajo na ameriško industrijo. Potem mora uvesti ukrepe, ki bodo omogočili poenostavitev zvenih regulativnih predpisov za ameriško industrijo.
25. januar
Trump je ministrstvu za domovinsko varnost naročil, naj:
- začne postopke za gradnjo zidu na meji z Mehiko,
- zaposli pet tisoč novih mejnih policistov,
- konča politiko "ujemi in pusti" (nezakonite priseljence, ki jih bodo ujeli, bodo zdaj priprli oziroma izgnali),
- začne gradnjo novih objektov ob meji, v katerem bodo nastanjeni nezakoniti priseljenci,
- pospeši izgon nezakonitih priseljencev,
- izdela seznam nezakonitih priseljencev, ki so storili kriminalno dejanje in jih je treba prednostno izgnati,
- konča financiranje lokalnih skupnosti, ki nočejo izvajati ukrepov glede nezakonitih priseljencev,
- uvede sankcije proti državam, ki nočejo sprejeti svojih državljanov, ki so v ZDA nezakonito,
- izdelati seznam kriminalnih dejanj, ki jih bodo storili nezakoniti priseljenci in jih bodo ščitile lokalne oblasti.
27. januar
Trump je podpisal izvršilni ukaz glede begunske politike in politike izdajanja vizumov tujcem, s katerim je zmanjšal kvoto beguncev, ki jih bodo sprejele ZDA v proračunskem letu 2017, in sicer z 110 tisoč na 50 tisoč.
Za 120 dni je prepovedal sprejemanje vseh beguncev. Za 90 dni je prepovedal vstop državljanom Libije, Sirije, Iraka, Irana, Sudana, Jemna in Somalije. Ta ukrep ne velja za tiste, ki imajo zeleno karto. Kot vemo, ta ukrep po svetu še najbolj buri duhove.
Novi predsednik je pristojnim ministrstvom tudi ukazal, naj izdelajo seznam držav, ki ZDA ne bodo posredovale informacij, potrebnih za ustrezno varnostno preverjanje priseljencev iz teh držav. Državljani držav, ki ZDA ne bodo posredovale teh informacij, se ne bodo mogli priseliti v ZDA.
Pri sprejemanju beguncev bodo ZDA dale prednost beguncem, ki so v državi, iz katere so pobegnile, pripadniki verske manjšine. Torej bodo pri sprejemanju beguncev iz večinsko muslimanskih držav imeli prednost kristjani.
Trump je tudi zaukazal obrambnemu ministru Jamesu Mattisu, naj v 30 dneh izdela poročilo o tem, kako bo okrepil moč ameriške vojske.
Protest muslimanov na letališču v Dallasu, ki ga je sprožil Trumpov ukaz o 90 dni trajajoči prepovedi priseljevanja iz sedmih muslimanskih držav.
28. januar
Novi predsednik je preoblikoval Nacionalni varnostni svet. Sej sveta se bosta med drugim udeleževala tudi Trumpov svetovalec Steve Bannon in vodja osebja Bele hiše Reince Priebus.
Funkcionarjem zveznih agencij, ki zapustijo agencijo, je prepovedal lobiranje v teh agencijah, in sicer v dobi pet let po odhodu iz agencije. Prav tako jim je trajno prepovedano lobiranje za tujo vlado ali tujo politično stranko.
Trump je podpisal memorandum, ki od obrambnega ministra Mattisa zahteva, da v 30 dneh izdela načrt, kako poraziti Islamsko državo.
Zaukazal je še, da morajo ministrstva in zvezne agencije za vsak nov regulativni predpis, ki ga izdajo, ukiniti dva stara predpisa. Novi predsednik je namreč prepričan, da imajo v ZDA preveč regulativnih predpisov in da to zavira gospodarsko rast. Torej gre pri tem za odpravo administrativnih pravil v korist majhnih in srednjih podjetij.
Donald Trump in Steve Bannon v Gettysburgu, kjer je Trump oktobra lani napovedal, katere ukrepe bo sprejel prvi dan svojega vladanja.
Trump je oktobra lani pred volitvami v govoru v zgodovinskem mestu Gettysburg napovedal, kaj bo storil v prvih stotih dneh vladanja.
Večino tega, za kar je napovedal, da bo storil prvi dan v Beli hiši, je izpolnil (sicer ne prvi dan, temveč v prvih desetih dneh). V Gettysburgu je tudi že napovedal ukrep ustavitev priseljevanja iz držav, v katerih delujejo teroristi, ki zdaj najbolj dviga prah.
Kdaj bodo prišli na vrsto ukrepi proti Kitajski?
Trump je v Gettysburgu tudi napovedal, da bo prvi dan v Beli hiši svojemu finančnemu ministru naročil, naj Kitajsko označi za manipulatorko s tečajem, kar bo predpogoj za uvedbo carin na kitajske izdelke.
Glede na to, da njegov minister za finance Steven Mnuchin, ki bo izvajal politiko glede Kitajske, še ni potrjen v kongresu, je mogoče, da bo Trump začel trgovinsko vojno s Kitajsko šele po njegovi potrditvi.
Je omejitev mandata kongresnikom misija nemogoče?
Ni pa jasno, kaj je z njegovo obljubo, da bo prvi dan v Beli hiši predlagal ustavno dopolnilo, s katerim bo časovno omejil mandat članom kongresa. To obljubo bo težko izpolnil.
Za zdaj tudi ni prepovedal tujim lobistom, da zbirajo denar za ameriške volitve. Prav tako še ni ukinil milijardne ameriške pomoči Združenim narodom za boj s podnebnimi spremembami, denar, ki ga bo tako privarčeval, pa uporabil za gradnjo ameriške vodovodne in okoljevarstvene infrastrukture.
