Kako bodo begunci prišli v Evropo, ko bo Balkan zanje zaprt

Zdajšnja balkanska pot: odprta le na kapalko

Učinek domin, ki se je od Avstrije začel širiti proti jugovzhodu, je svoje posledice najočitneje pokazal na grško-makedonski meji, kjer število beguncev, ki upajo na prehod iz grškega kraja Idomeni v makedonsko obmejno mesto Gevgelija, raste iz ure v uro. Ko je Avstrija močno omejila število dnevno sprejetih beguncev, so ji po vrsti sledile Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija.

Grčija, ki ji ne uspe zajeziti dotoka beguncev na svoje otoke z bližnje turške celine, tako zdaj že za 25 tisoč beguncev postaja prisilna zbirna postaja, saj Makedonija dosledno varuje svojo mejo – po več dneh popolne zapore so včeraj prepustili okrog 300 beguncev. Njihova logika je jasna: sprejemajo le toliko beguncev, kolikor jih bo lahko šlo naprej.

Čeprav Grčija poskuša pospešeno graditi nove namestitvene zmogljivosti, namere beguncev ostajajo neomajne: doseči želijo cilj nekje bolj zahodno in severno – za večino je to Nemčija. Čeprav jim v notranjosti države zagotavljajo bolj znosne bivalne razmere, večina rine v Idomeni v upanju, da bodo vendarle lahko nadaljevali svojo pot.

Ali bodo v primeru nadaljevanja zapore grško-makedonske meje poiskali nove poti za nezakonite prehode meja?

Jonska morska pot: dolga in zelo nevarna plovba

Tihotapci ljudi že odpirajo morsko pot, ki iz Pireja, ta je za večino beguncev prva vstopna točka na grški celini, potem ko jih (drugi) tihotapci ljudi pripeljejo iz Turčije na grške otoke, vodi v eno od italijanskih pristanišč na dnu apeninskega škornja. Na jugu Italije bi se tako njihova pot združila s potjo tistih, ki prečkajo Sredozemsko morje iz Severne Afrike v Evropsko unijo in vanjo najpogosteje vstopijo na oddaljenem italijanskem otoku Lampedusa.

Ta morska pot je bistveno daljša od praviloma le nekaj kilometrov dolge plovbe med turško celino in grškimi otoki, zato je, zlasti glede na pomanjkljivo opremljenost tihotapskih plovil, tudi bistveno nevarnejša – in za nesrečnike tudi dražja. Medtem ko jim tihotapci za kratko pot iz Turčije v Grčijo običajno zaračunajo okrog tisoč evrov, je za prečkanje Jonskega morja, med katerim so neredko stlačeni v kontejnerje, praviloma treba odšteti okrog 2.500 evrov, poroča nemški tednik Der Spiegel. Tihotapci naj bi za ta prevoz begunce snubili že takoj ob pristanku v Pireju.

Albansko-južnoitalijanska pot: nevarna skrivalnica z italijansko obalno stražo

Če pa bi begunci po kopenski poti prek zelene meje prišli iz Grčije v Albanijo – Albanija namreč na svoji kopenski meji z Grčijo (še) ni postavile preprek oziroma tehničnih ovir –, bi se njihova morska pot do Italije lahko bistveno skrajšala, kar je pomembno predvsem z vidika njihove varnosti. Flota pomanjkljivo opremljenih in neustreznih gumijastih čolnov je v Albaniji menda že pripravljena za negotovo celonočno prečkanje približno sto kilometrov morja do petke Apeninskega polotoka.

Sicer krajša morska pot kot iz Grčije je za begunce nekoliko manj privlačna, ker je italijanska obalna straža pri odkrivanju nezakonitih plovb veliko učinkovitejša od grške, ki dotoka iz Turčije ne zmore, ni sposobna ali ne želi ustaviti.

Bosanska pot: čez bosanske gore ali morda raje ob jadranski obali

Če bi se begunci želeli izogniti morski poti, se jim na poti iz Grčije ponuja pot ob obalah Jonskega in Jadranskega morja čez Albanijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Nekateri so to pot že poimenovali bosanska pot, a je zaradi zahtevnosti gorske pokrajine v tej državi (pa tudi v Albaniji in Črni gori) veliko lažja pot vzdolž obale. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da vsi predeli Bosne in Hercegovine ter Hrvaške še niso očiščeni min – toda ali begunci to vedo?

A na obalni poti bi jih varuhi reda v primeru samostojnega potovanja lažje izsledili, gotovo pa si ne Črna gora ne Hrvaška ne bi želeli, da bi begunska pot potekala po turističnih območjih, saj je ena od redkih zdravih vej tamkajšnjih gospodarstev in eden od pomembnih vzvodov polnjenja obubožanih državnih proračunov.

Morda je ravno v tem kontekstu treba razumeti pripravljenost hrvaških oblasti, da kot ena od zadnjih držav na balkanski poti spremeni svojo zakonodajo ter vojski začasno podeli policijska pooblastila in dodeli naloge varovanja državne meje. Zato so predvidevanja, da bi se morebitna preusmeritev begunskega toka vendarle močno oprla na Bosno in Hercegovino, vedno glasnejša.

Kosovska pot: izogiba se Makedonije, a bi bila najbolj neprijetna za Beograd

Albanija je lahko tudi začetek obvozne kopenske poti, ki bi potem prek Kosova begunce ponovno pripeljala v Srbijo, od koder bi poskusili nadaljevati pot po eni od nekoč že utečenih poti čez Madžarsko ali Hrvaško. Zanje je prednost te poti, da so grško-albanska, albansko-kosovska in kosovsko-srbska meja še vedno povsem neograjene, a je pokrajina na tej poti veliko bolj surova in osamljena kot na zdajšnji balkanski poti. Velik minus za begunce, ki potujejo peš, in velik plus za tihotapce, ki upajo, da jih na njihovih nečednih poteh ne bodo odkrili.

Če se vzpostavi ta begunska pot, je to za Beograd velik in zelo neprijeten kaveljc ter grenko notranjepolitično vprašanje. Srbija namreč Kosova ne priznava, a če bi želela nadzorovati ali preprečiti dotok beguncev s Kosova, bi morala namreč vzpostaviti mejni ali celo vojaški nadzor na kosovsko-srbski meji, s čimer bi de facto priznali Kosovo in njegove meje.

Bolgarska pot: mimo Makedonije do Srbije ali Bolgarije

Podobno kot je Albanija lahko zahodna obvoznica Makedonije, lahko Bolgarija postane vzhodna nadomestna begunska pot mimo Makedonije. Iz Bolgarije je potem mogoče pot nadaljevati prek Srbije ali Romunije, a je v obeh primerih na poti Madžarska, katere premier Orban je odločen, da bo na vse mogoče načine varoval mejo pred begunci, ki bi v državo želeli vstopiti brez veljavnih potnih listin. Čeprav je bila, kot poroča Der Spiegel, bolgarska meja slabo varovana, je ta pot med begunci nepriljubljena, saj se med njimi širi sloves o brutalnosti bolgarske policije do tistih, ki nezakonito prečkajo mejo.

Isti vir navaja, da je bilo januarja v Bolgariji registriranih manj kot dva tisoč vstopov beguncev. Bolgari so medtem na svoje južne in zahodne meje poslali močne vojaške enote, zato je zaradi boljšega varovanja ta pot zdaj še manj zaželena.

Črnomorska pot: vstop v EU v Bolgariji ali Romuniji, kje pa v schengensko območje?

Bolgariji se je sicer mogoče izogniti s črnomorsko potjo, a tudi če se beguncem uspe prebiti do Romunije, se jim za nadaljevanje poti proti zahodu in severu Evrope kot smiselna možnost ponujata le Madžarska, ki jim ne bo omogočila prehoda, ali Srbija, ki prav tako zaradi učinka domin krepi nadzor svoje meje.

Tihotapcem ljudi je črnomorska pot zanimiva tudi zato, ker se tako izognejo nadzoru vojaških ladij v Egejskem morju, zato bodo najverjetneje ponujali tudi prevoze iz Turčije v Bolgarijo. Toda koliko bodo s tem begunci res na boljšem ali bližje svojim željam za prihod v Nemčijo ali kakšno drugo želeno državo, pa je povsem drugo vprašanje.