Kaj prinaša načrt za rešitev schengna?

Evropska komisija je razgrnila načrt za popolno obnovitev normalnega delovanja schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah do konca leta. Ponovno je opozorila na negativen vpliv zloma schengna na gospodarstvo: popolna vzpostavitev nadzora v schengnu bi povzročila do 18 milijard evrov stroškov letno.

Začasni nadzor na mejah povzroča veliko škodo gospodarstvu "Cilj mora biti odpraviti nadzor na vseh notranjih mejah v schengenskem prostoru do konca tega leta," je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Kot je dejal, začasni nadzor ne pomeni le ovire prostega gibanja oseb, temveč povzroča tudi veliko škodo evropskemu gospodarstvu.

Komisija je ob tem podala letno oceno stroškov in škode, ki bi jih povzročil propad schengna:

- Popolna vzpostavitev nadzora v schengnu bi na leto povzročila od pet milijard do 18 milijard evrov neposrednih stroškov ali od 0,05 do 0,13 odstotka BDP.

- Članice, kot so Poljska, Nizozemska in Nemčija, bi lahko imele več kot 500 milijonov evrov dodatnih stroškov v cestnem prometu za prevoz blaga.

- Izgubili bi 13 milijonov prenočitev, kar bi prineslo 12 milijard evrov izpada dohodka na področju turizma.

- Države članice bi imele 1,1 milijarde evrov administrativnih stroškov zaradi ponovne vzpostavitve mejne kontrole.

Kaj predvideva akcijski načrt komisije?

Da bi do konca leta ponovno uvedli delujoč schengenski režim, je treba po prepričanju Evropske komisije sprejeti naslednje ukrepe:

- zagotoviti ponovno varovanje zunanjih meja Evropske unije,

- Grčiji ponuditi potrebno materialno in politično podporo pri spoprijemanju z migrantsko krizo in varovanju zunanje schengenske meje,

- vzpostaviti nov sistem evropske mejne in obalne straže do konca septembra,

- implementirati akcijski načrt EU – Turčija, ki je bil sprejet lanskega septembra ter

- zagotoviti pospešeno in množično izvajanje načrta za premestitev beguncev znotraj Unije.

Komisija zato poziva države članice, da predlagane ukrepe podprejo in začnejo aktivno sodelovati pri ponovni vzpostavitvi delujočega schengenskega režima, ki je eden največjih uspehov evropske integracije.

Kot je sicer danes objavil evropski statistični urad Eurostat, so v EU lani zabeležili rekordnih 1.255.600 prosilcev za azil, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Večina jih je prišla iz Sirije, Afganistana in Iraka.