Kaj počne upokojeni kancler, ki je ustvaril zdajšnji nemški gospodarski čudež?

Gerhard Schröder, po stroki odvetnik, je bil v obdobju od leta 1998 do leta 2005 šesti naslednik Konrada Adenauerja oziroma sedmi nemški kancler – za njim je na to funkcijo prišla Angela Merkel. Nemčija mu je najbolj hvaležna, ker je njeno takrat zaspano gospodarstvo reformiral in prestavil v najvišjo hitrost, s tem pa je Nemčija še danes gonilni motor evropskega gospodarstva.

Po odhodu z aktivne politične scene se je vrnil v svojo odvetniško pisarno v domačem Hannovru, a ga pot kot lobista in poslovnega svetovalca najvplivnejših pogosto pelje na različne konce sveta. Tako je prejšnji teden vodil močno nemško gospodarsko delegacijo v Iranu, ravno takrat ko je bila tam tudi slovenska gospodarska in vladna delegacija. Nemčija potrebuje predvsem trg, Iran pa zlasti prijatelje in razumevanje Nemčija in Iran lahko drug drugemu ponudita veliko. Iran je Nemčiji zanimiv predvsem kot velik in izjemno perspektiven trg s skoraj 80 milijoni prebivalcev, sam si pa želi nemško pomoč in razumevanje pri svojem uveljavljanju na svetovnem političnem zemljevidu. Podoba Irana v svetu je namreč neredko izkrivljena in demonizirana, delno zaradi nepoznavanja, a v veliki meri zaradi interesov drugih centrov moči nekje daleč stran od Irana. Tako marsikomu na Zahodu že omemba besede Iran vzbuja pogosto neupravičen strah in odpor.

Iranci ne razumejo, zakaj so oni teroristi, Pakistanci pa ne Američani tako uvrščajo Iran v isto skupino držav podpornic terorizma, kjer so tudi Irak, Sirija in Sudan – ne pa Savdska Arabija ali Pakistan. Zato se vsakomur, ki je zgolj obiskal Iran v zadnjih petih letih, obeta izključitev iz programa brezvizumskega vstopa v ZDA, četudi je državljan države, ki v tem programu sicer sodeluje.

Ne pomaga niti iranska utemeljitev, da iz te največje šiitske države ne zasledimo teroristov in da se iranske enote celo dejavno zoperstavljajo tako imenovani Islamski državi, ki jo vodijo sunitski skrajneži. Iran je v precejšnji meri stranska žrtev boja za regionalno prevlado na območju Perzijskega zaliva, njegov glavni tekmec, Savdska Arabija, pa ima na Zahodu močnejše zaveznike.

Nemčija, dolgoletni iranski vzornik Nemčija je bila še v času zadnje dinastije Pahlavi država, ki so jo Iran in Iranci vedno imeli za zgled. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so bili prav Nemci tisti, ki so v Iranu izvajali velike uspešne infrastrukturne projekte, čeprav so bili predvsem Britanci in Rusi tisti, ki so se takrat najmočneje borili za čim močnejši vpliv v Iranu. Slovensko delegacijo Iranci sprejeli na ravni ministrstev, Schröderja pa sam predsednik Nadaljnje sodelovanje Nemčije in Irana ter krepitev njunega gospodarskega sodelovanja bi bila zlata jama in dobra novica za obe državi. Kako zelo dobra, pa govori dejstvo, da je bil ključni človek nemške delegacije v Iranu prejšnji teden prav nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.

Čeprav je danes daleč od formalne politike, njegov vpliv ostaja velik. Slovenskega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška so v dveh delovnih dneh sprejeli na osmih iranskih ministrstvih, kar je za iransko pojmovanje časa in poslovne discipline velika čast in uspeh. Toda rdeča preproga, nastavljena za Schröderja, je bila še veliko debelejša. Schröderja je med drugim v Teheranu sprejel tudi iranski predsednik Hassan Rouhani in ni nobenega dvoma, da so bile teme njunih pogovorov veliko širše, kot je uraden razlog Schröderjeve poti v Iran. Najbolj vroči iranski žemljici namreč gotovo ostajata iranski jedrski program in nenehne napetosti med (šiitskim) Iranom in (sunitsko) Savdsko Arabijo.

Človek, brez katerega Severnega toka najbrž ne bi bilo Schröder je človek, ki je v ključnih trenutkih odločen in dosleden, a vendarle ima srce in karizmo, so zapisali tudi v njegovi septembra lani predstavljeni biografiji. Človek, ki je tako dovolj močen, da je lahko enakopravno komuniciral, sodeloval in sobival tudi z oblastnim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

A ravno temu Schröderjevemu odnosu in Schröderju nasploh se Nemčija lahko zahvali za Severni tok, morski plinovod med Rusijo in Nemčijo, ki je odpravil veliko nemških glavobolov glede zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom. Prav v istoimenski rusko-evropski družbi, ki plinovod upravlja, je po odhodu iz Berlina Schröder postal predsednik odbora delničarjev.

Silak s srcem še vedno zelo vpliven V trenutku, ko Iran pričakuje odpravo sankcij Združenih narodov, si države drugod po svetu, tudi Slovenija, prizadevajo ustvariti čim več prednosti pri vzpostavljanju novih poslovnih odnosov. Nemčija sicer ima zaradi svojega ugleda in velikosti pomembno prednost, a so kljub temu za vodjo svoje delegacije izbrali Schröderja, kajti v Iranu bolj kot marsikje šteje močan sogovornik. Dovolj močan, da odpre čim več vrat, in dovolj vpliven, da opravi nalogo za svojega naročnika.

Schröderju nekateri očitajo samovšečne izpade, drugi pa vztrajajo, da je vendarle silak s srcem. Skupni imenovalec je, da je danes 72-letni Schröder tudi več kot desetletje po koncu svoje visoke državniške funkcije še vedno eden od najbolj prepoznavnih in vplivnih Nemcev, kar njegova domovina očitno zna izkoristiti za svoje dobro.