Kaj o četrti Molenbeek pravi Slovenka, ki živi v neposredni bližini

Policisti so v Molenbeeku iskali osumljence za petkov teroristični napad v Parizu in dokaze, da se je prav v tej četrti na severozahodu belgijske prestolnice pisal načrt za napad.

Četrt, ki velja za precej nevarno območje, je eno najbolj poseljenih območij v Bruslju. Na šestih kvadratnih kilometrih površine živi 97 tisoč ljudi. Prebivalstvo je pretežno muslimanske veroizpovedi.

Država v državi Nekdanja evropska poslanka iz vrst SD Mojca Kleva Kekuš, ki še vedno dela v Bruslju, živi na obrobju problematične četrti. Čeprav se ta nahaja le nekaj minut od centra mesta in glavnih bruseljskih znamenitosti, gre za tipičen geto, pravi.

"V času industrializacije so se sem priseljevali delavci z vseh koncev sveta, zato je prebivalstvo tako mešano. A vse do danes je to ostala le delavska četrt. Gre za enega najrevnejših predelov belgijske prestolnice. Hkrati pa je to nekakšna država v državi. Na tem območju so vsi napisi in znaki v arabskem jeziku," opisuje.

Francoski pritisk spodbudil Belgijce Kot pravi Kleva Kekuševa, je Molenbeek veljal za nevaren kraj. "Ob prihodu v Bruselj so mi svetovali, naj se tem koncem izogibam. Če je nekdo radikaliziran, vsi vedo, da prihaja od tam. Eden od osumljencev za petkov napad je bil lastnik lokala, a so ga ravno pred nekaj tedni zaprli, ker naj bi preprodajal drogo."

Policija naj bi v te konce prihajala le redko. A letos, pravi sogovornica, so racije vendarle pogostejše kot prej. "Začelo se je januarja, po napadu na redakcijo Charlie Hebdo. Takrat naj bi vsi napadalci tu kupili orožje. Se pa to ne dogaja, ker bi bila belgijska policija tako sposobna, temveč zato, ker jim Francozi dihajo za vrat," meni poslanka.

Stičišče evropskih džihadistov Tudi po petkovem napadu sledi vodijo v malo bruseljsko četrt, ki velja za valilnico džihadistov na stari celini. "Pa imamo, končno smo postali slavni," je po petkovem terorističnem napadu za francoski Le Monde dejal prebivalec Molenbeeka po imenu Hicham. "Škoda le, da na tak način."

Sumi, da bi lahko bili načrti za petkov napad v Parizu spisani prav v Molenbeeku, niso povsem iz trte izviti, povezave četrti s terorizmom imajo namreč že dolgo brado: - morilca poveljnika protitalibanskih sil Ahmada Shaha Massouda, ki sta umor po naročilu Osame Bin Ladna izvedla dva dni pred terorističnim napadom v ZDA 11 . septembra 2001, sta bila iz Molenbeeka; - tu je stanoval Hassan El Haski, eden od načrtovalcev terorističnega napada v Madridu leta 2004; - iz četrti izhaja tudi Mehdi Nemmouche, glavni osumljenec za lanski napad na židovski muzej v Bruslju, - Maročan Ayoub El Khazzani, ki je letos poskušal izvesti teroristični napad na vlaku iz Pariza proti Amsterdamu, je živel v Molenbeeku. Napad so preprečili trije ameriški vojaki.

Od preventive k represiji "Po skoraj vsakem napadu sledi vodijo v Molenbeek. Do zdaj smo vodili t. i. laissez faire politiko (pustite delati, op. a.), za kar danes plačujemo. Poskusili smo s preventivo. Zdaj bomo morali uporabiti represijo," je včeraj napovedal belgijski premier Charles Michel.

Tako je danes policija rešetala četrt. Petkove napade naj bi namreč organiziral Abdelhamid Abaaoud, ki izhaja iz Molenbeeka (trenutno naj bi bil sicer po poročanju nekaterih medijev v Siriji), od tu naj bi prihajali tudi trije bratje Abdeslam, ki naj bi bili vpleteni v napad. Domnevni osmi napadalec Salah Abdeslam (sedem jih je v petek umrlo) je še vedno na begu, enega od njegovih bratov je policija aretirala v Bruslju dan po napadih, tretji brat pa je umrl pred vhodom v koncertno dvorano Bataclan v Parizu.

Specialne enote policije so zjutraj pozvale vse prebivalce četrti, naj zapustijo domove. Med drugim naj bi bili na terenu strokovnjaki za deminiranje, ki iščejo eksplozive. "Če je bilo za vikend še mirno, me je danes postalo strah," je preiskave komentirala Kleva Kekuševa in dodala, da razmišlja tudi o povratku v Slovenijo. Neugoden občutek človeka spremlja predvsem na lokacijah, kjer se zbira večje število ljudi, pa naj bo to metro ali kakšen dogodek, je še dejala.

Stigma v Belgiji in sladke obljube skrajnežev Prebivalci četrti se po poročanju medijev od petka vztrajno izmikajo novinarjem in fotografom, saj se seveda nihče ne želi pojavljati v medijih v povezavi z napadi.

Mlajši moški se je za Le Monde le opogumil in predstavil njegovo mišljenje o vzrokih za to, da naj bi se kar 800 prebivalcev sicer 11-milijonske Belgije priključilo islamskim skrajnežem. "Če drži, da se veliko število mladih odloča za pot v Sirijo, razumite, da je to predvsem zato, ker se z njimi nihče ne ukvarja. Fanatiki jim dajejo občutek, da jim je zanje mar in da bodo končno našli razlog, da so," je dejal. In dodal, da so prebivalci četrti stigmatizirani, češ da gre za muslimanski geto. "Sam sem študiral, govorim francosko, arabsko in nizozemsko. A v prošnji za zaposlitev navedem ime prijatelja, ki ne živi v Molenbeeku."

Tudi Kleva Kekuševa poudarja, da je krivda za današnje stanje v Molenbeeku tudi na vladi. "Problem obstaja že desetletja, a niso naredili nič, da bi ga rešili." Kot pravi, je v tej četrti stopnja brezposelnosti zelo visoka, prav mladi pa so najbolj dovzetni za radikalizacijo.

Ogroženi muslimani Pri tem političarka poudarja še, da ne vidi povezave z aktualnim begunskim valom. "Gre za problem, star vsaj 30 let. Ravno včeraj sem sicer govorila s prijateljem, ki je musliman in pravi, da se počutijo celo bolj ogroženo kot belci. Radikalci so namreč mnenja, da so se s prilagajanjem zahodnemu načinu življenja izneverili njihovi tradiciji," pove sogovornica in poziva proti vsesplošnem obtoževanju muslimanov.

Podobno tudi lokalna politika opozarja, da je enačenje vseh prebivalcev Molenbeeka s terorizmom nevarno. "Molenbeek je bil vedno tranzitna skupnost. Vem, da vsi mislijo, da gre za zbirališče radikalcev in teroristov, a veliko teh ocen je stigma," je za Guardian dejal podžupan četrti Molenbeek Ahmed El Khannouss. "Izjemno nevarno je celotno lokalno prebivalstvo povezovati z radikalizmom."