Kaj Bolgari in Romuni prinašajo Nemčiji, ki noče novih priseljencev

1. januarja letos je za državljane Bolgarije in Romunije prenehala veljati omejitev pravic do svobodnega gibanja delavcev v EU, ki so jo poleg Nemčije imele še Avstrija, Belgija, Velika Britanija, Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Španija (le za Romune).

Med temi državami je zaradi dobrega gospodarskega položaja in dobrih možnosti za zaposlitev najprivlačnejša Nemčija. Čeprav večina poznavalcev opozarja, da po odpravi omejitev v Nemčiji ni pričakovati navala (revnih) bolgarskih in romunskih iskalcev zaposlitve, podobno kot leta 2011 ob odprtju trga ni bilo navala poljskih delavcev, Krščansko-socialna unija (CSU) še naprej opozarja pred valom Romunov in Bolgarov, ki utegnejo po njihovih napovedih priti v Nemčijo živet od socialne podpore in otroških dodatkov.

CSU zahteva deportacijo goljufov CSU zato zahteva deportacijo in prepoved vrnitve za tiste priseljence, ki jih ulovijo pri goljufanju socialnega sistema, ter trimesečno odložitev podeljevanja socialne podpore priseljencem. V spor med sestrsko CSU in socialdemokrati (SPD) o vprašanju priseljencev je morala poseči celo kanclerka Angela Merkel. Napovedala je ustanovitev parlamentarnega odbora, ki bo preučil, ali so potrebna nova pravila, da bi preprečili, kot temu pravi CSU, "migracije zaradi revščine". Pri tem je spomnila, da lahko v skladu z že obstoječimi pravili priseljence pošljejo domov po 90 dneh, če v tem času niso našli dela, in nimajo pravice prejemati socialne podpore, medtem ko iščejo delo.

CSU, ki jo na Bavarskem marca čakajo lokalne volitve, opozarja, da sta Bolgarija in Romunija od leta 2007 zamudili priložnost za 15 milijard evrov, ki jih nista črpali iz različnih evropskih fondov. Zavzema se za to, da bi jima Nemčija pomagala pri črpanju evropskih sredstev, s katerimi bi državi pomagali svojima gospodarstvoma.

Nemška industrijska in trgovska zbornica (DIHK) medtem opozarja, da bi politična debata o priseljencih lahko škodila nemškemu gospodarstvu. Direktor DIHK Martin Wansleben je izpostavil, da priseljenci pomagajo "zagotavljati ekonomski razvoj in stabilizirati sistem socialne podpore".

Najnižja brezposelnost med Romuni in Bolgari Trenutno v Nemčiji dela okoli 155 tisoč Romunov in Bolgarov. Brezposelnost med njimi je nižja od brezposelnosti med drugimi tujci v Nemčiji. Po podatkih nemškega ministrstva za delo je bilo leta 2013 le 0,4 odstotka vseh prejemnikov socialne podpore Romunov in Bolgarov. Večina jih v Nemčiji prispeva v sistem pokojninskega in socialnega zavarovanja in s tem krepi sistem socialnih prispevkov.

Z novimi pravili lahko Bolgari in Romuni delajo v vseh sektorjih. Spremembe, ki so stopile v veljavo z novim letom, se nanašajo predvsem na slabše izobražene delavce, ki so pred tem lahko delali le šest zaporednih mesecev kot sezonski delavci. Kritiki CSU odgovarjajo, da je večina priseljencev iz teh dveh držav visoko kvalificiranih zdravnikov in inženirjev, torej takšnih delavcev, ki jih Nemčija potrebuje. Zaradi demografskih smernic bo največje evropsko gospodarstvo po ocenah v naslednjih letih potrebovalo do 1,5 milijona kvalificiranih delavcev.