Torek, 13. 2. 2018, 14.05
6 let, 8 mesecev
Južnoafriške oblasti razglasile nacionalno katastrofo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Južna Afrika je danes zaradi ene najhujših suš v svoji zgodovini razglasila nacionalno katastrofo. Razmere so najslabše v turistični metropoli Cape Town, ki ji v začetku junija grozi prekinitev oskrbe z vodo. Suša je zajela tudi večje dele na zahodu in jugu države.
Kot je vlada zapisala v uradnem listu, so sušo za nacionalno katastrofo razglasili po tem, ko so ponovno ocenili njen obseg in resnost razmer, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nacionalna katastrofa pomeni, da je za spopadanje s sušo pristojna nacionalna vlada, to stanje pa zagotavlja tudi takojšnje urejanje razmer.
Bo zmanjkalo vode?
Cape Town je v primežu triletne suše, pri čemer redko deževje v zadnjem času ni zadostovalo. Raven vode v zbiralnikih je padla nevarno nizko. Poraba vode je tako od danes omejena na 50 litrov na osebo dnevno.
Mestne oblasti bi lahko v začetku junija prekinile oskrbo z vodo. T. i. dan nič, ko naj bi se to zgodilo, so še januarja napovedovali za 21. april, danes pa so ga preložili z 11. maja na 4. junij, kar je posledica varčevanja z vodo. V tem primeru bo lahko vsak od 4,5 milijona prebivalcev v posebnih centrih za razdeljevanje vode pod nadzorom policije prejel zgolj 25 litrov na dan, navaja nemška tiskovna agencija dpa. To je v skladu z mednarodnimi standardi najnižja količina vode, ki omogoča higieno in zdravje.
Prebivalci Cape Towna bodo v skrajnem primeru pod nadzorom policije prejeli zgolj 25 litrov vode na dan.
Težave prišle prej kot pričakovano
Strokovnjaki za podnebje so predvideli težave, vendar so jih doletele prej, kot je bilo predvideno, je povedala premierka province Western Cape Helen Zille. "Podnebne spremembe naj bi nas prizadele leta 2025," je povedala za tamkajšnje medije.
Od leta 2015 Svetovni gospodarski forum v svojih letnih poročilih o globalnih tveganjih krize z vodo uvršča med globalne grožnje z največjim potencialnim vplivom. Uvršča jih pred naravne katastrofe, množične migracije in kibernetske napade.
Pri vsem skupaj ključno vlogo igra globalno segrevanje. Za vsako stopinjo Celzija globalnega segrevanja bo imelo okoli pol milijarde svetovnega prebivalstva za 20 odstotkov vodnih virov manj. Do leta 2030 pa bo na svetu vladalo 40-odstotno pomanjkanje vode, če se bodo podnebne spremembe nadaljevale nespremenjeno.
Niso edini, ki jim primanjkuje vode
Prekinitev oskrbe z vodo grozi tudi drugim urbanim območje. Kalifornija je tako ravnokar izšla iz petletne suše. V letih 2014-2015 je bilo blizu "dneva nič" tudi 12 milijonov prebivalcev Sao Paula v Braziliji. S pomanjkanjem vode se med drugim spopadajo tudi Peking, New Delhi, Ciudad de Mexico in Las Vegas.
