Sreda, 1. 3. 2023, 20.16
1 leto, 8 mesecev
Je to tiha in velika nevarnost, ki grozi Evropi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,14
36
Nekateri svarijo, da Evropi zaradi visokih cen energentov grozi deindustrializacija. Na fotografiji: tovarna nemškega kemičnega podjetja BASF v Ludwigshafnu.
Po ruskem napadu na Ukrajino, ki je lani v nebo pognal cene energentov, nekateri črnogledi gospodarski analitiki zaradi domnevne zmanjšane konkurenčnosti evropske industrije napovedujejo celo nevarnost deindustrializacije Evrope. Še zlasti zato, ker na drugi strani ZDA in Kitajska podpirajo svoji industriji z milijardnimi subvencijami.
V zadnjem času je v Evropi vse več opozoril o nevarnosti deindustrializacije: o propadu oziroma izginotju evropske industrije. Pred to nevarnostjo med drugim svarijo avstrijski gospodarski minister Martin Kocher, nemška vladajoča stranka SPD in združenje avstrijske industrije, piše avstrijski medij Der Standard.
Velik skok cen energentov in zmanjšanje konkurenčnosti
Je ta nevarnost realna? V omenjenem avstrijskem mediju so nanizali dejstva, ki potrjujejo in zanikajo nevarnost deindustrializacije. Med dejstvi, ki potrjujejo to nevarnost, je veliko zvišanje cen energentov po izbruhu vojne v Ukrajini in uvedbi gospodarskih sankcij proti Rusiji. To je povečalo stroške podjetij, zlasti tistih, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije.
S tem so ta podjetja manj konkurenčna na svetovnem trgu v primerjavi z neevropskimi podjetji. Evropska podjetja trenutno v primerjavi z ameriškimi tekmeci za elektriko plačajo približno petkrat več, za plin pa sedemkrat več. Gospodarstveniki se tudi strinjajo, da energenti ne bodo nikoli več tako poceni kot pred vojno v Ukrajini.
Dražji utekočinjeni plin ter ameriške in kitajske subvencije
Utekočinjeni zemeljski plin je namreč dvakrat dražji kot ruski plin, ki je pritekal oziroma priteka v Evropo po plinovodih. Utekočinjeni plin je namreč treba pripeljati z ladjami in očistiti pred uporabo. Po drugi strani so ZDA in Kitajska v boljšem položaju. ZDA zato, ker same proizvajajo veliko energentov in ker niso toliko energetsko odvisne od Rusije, Kitajska pa zato, ker uvaža cenejše ruske energente.
Skok cen energentov se je zgodil zaradi ruskega napada na Ukrajino in posledičnih gospodarskih sankcij proti Rusiji. Višje cene so še posebej prizadele Evropo, ki je bolj odvisna od ruskih energentov kot ZDA. Evropska podjetja trenutno v primerjavi z ameriškimi tekmeci za elektriko plačajo približno petkrat več, za plin pa sedemkrat več.
Poleg cen energentov so ZDA in Kitajska v boljšem položaju tudi zato, ker svojo industrijo podpirajo s subvencijami. V ZDA so poleg tega lani poleti sprejeli zakon o omejevanju inflacije (Inflation reduction act - IRA).
Beg evropskih podjetij v ZDA?
Ta zakon bo v prihodnjih desetih letih za podporo zelenih in do podnebja prijaznih podjetij, ta bodo morala imeti proizvodnjo v ZDA, namenil vsaj 400 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja. Zaradi vsega tega grozi nevarnost, da bodo evropska podjetja svojo proizvodnjo preselila iz Evrope, piše Der Standard.
Nekatera dejstva pa ne podpirajo napovedi o deindustrializaciji Evrope. Svetovno gospodarstvo naj bi bilo namreč na začetku temeljitega zelenega preobrata k do podnebja prijaznim tehnologijam. Ta preobrat oziroma preobrazba gospodarstva v bolj zeleno obliko bo zelo draga, kar lahko gospodarstvo veseli.
Ponovna industrializacija na zelenih temeljih?
Samo v Avstriji bodo za to preobrazbo gospodarstva do leta 2030 potrebne dodatne naložbe v višini vsaj 145 milijard evrov. Vse visoko razvite zahodne države tako v resnici v prihodnosti ne čaka deindustrializacija, ampak reindustrializacija (ponovna industrializacija) na novih, zelenih oziroma okoljevarstvenih temeljih.
Sočasne močne in trajnostne industrije v Evropi in ZDA se ne izključujejo, ampak se medsebojno krepijo. Poleg tega bo močnejša ameriška industrija zmanjšala evropsko odvisnost od Kitajske. Evropa oziroma evropska industrija je tudi dobro pripravljena na mednarodno zeleno preobrazbo industrije, zaradi česar je strah pred deindustrializacijo neupravičen, še piše Der Standard.
36