Je Putinova Rusija dokončno na kolenih?

"Zaradi ekstremnega padanja rublja, samo v torek za okoli 20 odstotkov, so vsi tuji izvozniki v Rusijo, tudi slovenski, postali nekonkurenčni ruskim proizvajalcem," poudarja Tine Kračun z ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR).

Negativne posledica padca vrednosti rublja Če slovenski izvozniki oziroma vlagatelji v Rusijo niso zavarovani pred valutnimi tveganji, imajo zdaj velike težave, opozarja Kračun. V novomeški tovarni zdravil Krka, ki je velik slovenski izvoznik na ruski trg, tako predvidevajo, da bo znaten padec rublja negativno vplival na rezultate poslovanja skupine Krka. V prvih devetih mesecih letos je imela Krka za 22 milijonov evrov neto negativnih tečajnih razlik, ki so nastale zaradi padca vrednosti rublja, pojasnjujejo v Krkini službi za odnose z javnostmi.

Rusija je v izjemno težkem položaju Kot opozarja Kračun, se je Rusija znašla v veliko težjem položaju, kot se je marsikomu zdelo še pred dvema ali tremi meseci. Prihodnje leto bo za Rusijo izjemno težko zaradi zloma rublja, padanja cen nafte in zahodnih sankcij.

Mogoča sta dva scenarija. Po prvem bo ruski predsednik Vladimir Putin, dokler bo imel podporo Rusov, vztrajal pri svoji politiki, po drugem scenariju pa se bodo postopno izboljšali odnosi med Rusijo in Zahodom, kar bi bilo lahko povezano z Islamsko državo, je še prepričan Kračun.

Putinove neuspešne taktike Ali zadnje besede ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da naj uporni Doneški bazen ostane v Ukrajini, kažejo, da se uresničuje drugi scenarij – postopna otoplitev odnosov? Za zdaj je to še prezgodaj reči.

Vsekakor Putinove zunanjepolitične taktike, ki jih je začel uporabljati po zaostritvi odnosov z Zahodom zaradi enostranske priključitve Krima (protievropska in protizahodna retorika, vse večje povezovanje s Kitajsko, napenjanje mišic s provokativnimi preleti ruskih vojaških letal in križarjenjem ruskih vojaških ladij v bližini obal zahodnih držav …), niso preprečile drsenja ruskega medveda v gospodarsko brezno.

Kako so Rusi drseli proti breznu Zaostrovanje odnosov z Zahodom in sankcije so iz Rusije odgnale tuje vlagatelje, kar je med drugim sprožilo tudi padanje cen rublja v primerjavi z dolarjem in drugim valutami. To bi Rusija verjetno še preživela, če ni bi od poletja padale tudi cene nafte, glavnega ruskega vira prihodkov. Po napovedih ruske centralne banke se bo rusko gospodarstvo, če bodo cene sodčka nafte ostale pri 60 dolarjih (48 evrih), prihodnje leto skrčilo za 4,5 odstotka.

Na začetku tedna pa je ruski rubelj doživel podoben zlom kot leta 1998. Rusi zdaj panično prodajajo rublje, ki vse bolj postajajo kos papirja brez vrednosti, in kupujejo devize. Res je, da ima Rusija v primerjavi z letom 1998 zdaj veliko deviznih rezerv – trenutno okoli 340 milijard evrov –, toda te zaradi krize hitro kopnijo.

Poleg tega so ruska podjetja prezadolžena (seveda v vse dražji tuji valuti), dostop do tujih oziroma zahodnih virov denarja je onemogočen. Tudi nedavna ruska odpoved projektu Južni tok je po mnenju nekaterih povezana s tem, da Rusija preprosto nima denarja, da bi izpeljala ta projekt.