Sreda, 21. 5. 2025, 12.40
4 minute
Bližnji vzhod
Izrael zavrača evropski pritisk glede Gaze
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Izrael zavrača odločitev Evropske unije, da v odziv na stopnjevanje izraelske ofenzive v Gazi in tamkajšnje vse hujše humanitarne krize pregleda izvajanje pridružitvenega sporazuma. Izraelsko zunanje ministrstvo v potezi vidi "popolno nerazumevanje" realnosti in je prepričano, da bo le še okrepila palestinsko gibanje Hamas. V bran sporazumu je stopila Nemčija. Netanjahu je zvečer izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Po poročanju televizije CNN pa naj bi številni obveščevalni podatki kazali, da naj bi Izrael pripravljal napad na iranske jedrske objekte. Medtem odmeva streljanje na diplomate, ki so bili na obisku v Dženinu na zasedenem Zahodnem bregu. Incident je obsodilo več evropskih držav in EU.
19.45 Netanjahu pripravljen na začasno prekinitev ognja v Gazi
18.55 Obsodbe streljanja izraelske vojske ob obisku diplomatov v Dženinu
16.15 Nemčija v bran pridružitvenemu sporazumu med EU in Izraelom
12.33 Papež na prvi splošni avdienci pozval k dobavi pomoči v Gazo
10.14 Humanitarna pomoč še ni dosegla prebivalcev Gaze
8.56 Ugibanja o napadu na Iran podražila nafto
8.07 CNN: Američani prestregli sporočila, da naj bi Izrael pripravljal napad na Iran
7.33 Izrael zavrača evropski pritisk glede Gaze
19.45 Netanjahu pripravljen na začasno prekinitev ognja v Gazi
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Po njegovi oceni je v palestinski enklavi še živečih najmanj 20 talcev. Prepričan je tudi, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala vso Gazo.
"Če bo obstajala možnost začasne prekinitve ognja za osvoboditev talcev, bomo pripravljeni," je Netanjahu povedal v televizijskem govoru in dodal, da je v Gazi zagotovo še živečih 20 talcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri posrednih pogovorih med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, v katerih posredujejo ZDA, Egipt in Katar, sicer že več mesecev niso dosegli napredka v smeri končanja spopadov. Hamas vztraja pri dokončni prekinitvi spopadov. Izrael pa si želi prekinitev ognja, med katero bi izpustili talce, nato pa želi nadaljevati spopade.
Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman Al Tani je v torek ocenil, da so pogajanja o prekinitvi ognja zastala zaradi razhajanj med obema stranema. Ena stran si namreč prizadeva za delni dogovor, druga pa za končanje vojne, je pojasnil. "Z nobenimi predlogi nismo mogli premostiti tega," je dodal.
18.55 Obsodbe streljanja izraelske vojske ob obisku diplomatov v Dženinu
Številne države so ostro obsodile streljanje izraelske vojske v Dženinu na zasedenem Zahodnem bregu, ki je ogrožalo diplomatsko delegacijo. Nemčija, Francija, Italija, Španija, Portugalska, Belgija in Egipt, katerih diplomati so bili v delegaciji, od Izraela zahtevajo pojasnila. Slovensko zunanje ministrstvo je ravnanje vojske označilo za nesprejemljivo in od Izraela zahtevalo preiskavo incidenta.
"Takšno ustrahovanje krši dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih in je popolnoma nesprejemljivo. Pričakujemo hitro in pregledno izraelsko preiskavo, polno odgovornost ter zagotovitev varnega in neoviranega dostopa za vsa diplomatska predstavništva," je na omrežju X zapisalo ministrstvo.
Palestinske oblasti so obtožile izraelsko vojsko, da je namerno streljala na diplomate. Izraelska vojska je v odzivu sporočila, da so vojaki izstrelili opozorilne strele, ko se je delegacija oddaljila od odobrene poti. Dodala je, da poročil o poškodovanih ni ter izrazila obžalovanje zaradi povzročenih nevšečnosti.
Na posnetku AFP s kraja incidenta v Dženinu, ki je pogosto tarča izraelskih napadov, je videti člane delegacije in novinarje, kako bežijo v zaklon, medtem ko je v ozadju slišati strele. Poročil o poškodovanih ni bilo.
Evropski diplomat, ki je bil v delegaciji, je AFP potrdil, da je slišal ponavljajoče se strele iz notranjosti begunskega taborišča v Dženinu, ko so bili z guvernerjem Dženina na robu taborišča, da bi si ogledali uničenje.
"Bil je zadnji del obiska in nenadoma smo zaslišali strele, ki so prihajali iz taborišča. Nista bila en ali dva. Bili so ponavljajoči se streli, zato smo vsi začeli bežati nazaj proti avtomobilom," je dejal.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v odzivu pozvala Izrael k preiskavi incidenta in h kaznovanju odgovornih. Kakršnokoli ogrožanje življenj diplomatov je nesprejemljivo, je poudarila.
"Izraelska vlada mora nemudoma raziskati okoliščine (incidenta)," je povedala tiskovna predstavnica nemškega zunanjega ministrstva. Obsodila je ravnanje izraelske vojske in pojasnila, da je bil v delegaciji tudi nemški diplomat. Kot je še dejala, bo nemški zunanji minister Johann Wadephul o incidentu spregovoril z izraelskim kolegom Gideonom Sarom.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je napovedal, da bo na pogovor poklical izraelskega veleposlanika v Parizu. Streljanje je označil za nesprejemljivo in dodal, da je bil v delegaciji francoski diplomat.
Tako Italija kot Belgija sta od izraelske vlade zahtevali takojšnja pojasnila. "Grožnje diplomatom so nesprejemljive," je na omrežju X zapisal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Pozneje je na pogovor poklical izraelskega veleposlanika v Rimu.
"Zaradi nedopustnega streljanja izraelske vojske med obiskom diplomatov Španije, EU in drugih držav bomo poklicali vodjo izraelskega veleposlaništva v Madridu," je sporočil španski zunanji minister Jose Manuel Albares.
16.15 Nemčija v bran pridružitvenemu sporazumu med EU in Izraelom
Pridružitveni sporazum med EU in Izraelom je pomemben forum, ki ga je treba uporabiti za razpravo o kritičnih vprašanjih o razmerah v Gazi, je poudaril tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Christian Wagner. Ob tem ni izrecno povedal, ali Berlin nasprotuje pregledu sporazuma, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub razhajanjem med sedemindvajseterico glede tega Wagner meni, da "imamo na koncu vsi isti cilj: poiskati rešitev za konflikt v Gazi", je danes poudaril.
Da bo EU pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je v torek po zasedanju zunanjih ministrov povezave napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Ob tem je izrazila upanje, da bo Izrael povsem odpravil blokado dostave humanitarne pomoči v Gazo.
Po neuradnih informacijah je pregled pridružitvenega sporazuma v torek podprlo 17 članic EU, med katerimi med drugim ni bilo Nemčije in Italije. Med pobudnicami pregleda je bila tudi Slovenija.
Pridružitveni sporazum ureja predvsem trgovinske odnose med EU in Izraelom, drugi člen pa določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot.
Nemčija, ki je ena od najbolj trdnih podpornic Izraela, je sicer ena od približno dvajsetih držav, ki so v ponedeljek podpisale skupno izjavo, v kateri so zahtevale, da Izrael nemudoma in v celoti odpravi blokado pomoči v Gazo.
12.33 Papež na prvi splošni avdienci pozval k dobavi pomoči v Gazo
Papež Leon XIV. je danes na svoji prvi splošni avdienci v Vatikanu pozval k dobavi humanitarne pomoči na območje Gaze in h končanju sovražnosti v od vojne uničeni palestinski enklavi. Vernikom pa je dejal, naj "razorožijo svoja srca" in da naj vsak dan molijo za mir, poročajo tuje tiskovne agencije.
Prvo splošno avdienco v svojem pontifikatu je Leon XIV. začel s 15-minutno vožnjo v papamobilu po Trgu svetega Petra. Pri tem je pozdravljal na tisoče vernikov, ki so se zbrali pred baziliko svetega Petra ter blagoslavljal otroke. Ljudje so papeža pozdravili z aplavzom in vzkliki Naj živi papež.
Nadaljeval je s sporočilom miru. Vernike je pozval, naj razorožijo svoja srca in da naj v maju, mesecu posvečenem devici Mariji, vsak dan zmolijo rožni venec za mir.
Pri katehezi je nadaljeval prakso svojega predhodnika, papeža Frančiška, in jo je posvetil upanju. "Bog ljubi brez preračunljivosti," je ljudem še sporočil Leon XVI. ter Boga primerjal s sejalcem z znamenite slike nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha. Dodal je, da smo navajeni, da vsako stvar preračunamo, da pa to ne bi smelo veljati za ljubezen.
Ob zaključku splošne avdience je ponovil poziv k dobavi zadostne humanitarne pomoči in h končanju sovražnosti na območju Gaze."Razmere na območju Gaze so zaskrbljujoče in boleče," je poudaril. Dejal je še, da ceno vojne v palestinski enklavi plačujejo otroci, starejši in bolni.
Spomnil se je tudi papeža Frančiška, ki je umrl pred natanko mesecem dni, na velikonočni ponedeljek.
10.14 Humanitarna pomoč še ni dosegla prebivalcev Gaze
Humanitarna pomoč, ki je v zadnjih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev palestinske enklave, so opozorili Združeni narodi. Po navedbah humanitarnega urada ZN (Ocha) je pomoč na palestinski strani mejnega prehoda na jugu Gaze, a humanitarni delavci ZN od Izraela še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje.
Na območje Gaze je po enajstih tednih izraelske blokade doslej vstopilo kakih sto tovornjakov s humanitarno pomočjo.
V ponedeljek so ZN dobili dovoljenje za vstop prvih devetih tovornjakov, na katerih je hrana za dojenčke. Po navedbah izraelskih uradnikov, na katere se sklicuje britanski BBC, je v torek po temeljitem varnostnem pregledu na območje Gaze vstopilo še 93 tovornjakov s pomočjo.
Na tovornjakih naj bi bila moka, hrana za dojenčke, zdravstvena oprema in zdravila.
V humanitarnem uradu ZN so za BBC pojasnili, da je njihova ekipa v Gazi v torek več ur čakala na dostop do mejnega prehoda in prevzem pomoči, a jim izraelska vojska še ni izdala dovoljenja.
Izrael je pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti zaradi katastrofalne humanitarne krize, v kateri so se znašli prebivalci Gaze zaradi blokade pomoči za enklavo. To je izraelska stran uvedla 2. marca z utemeljitvijo, da pomoč pristane v rokah vladajočega palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v ponedeljek opozoril, da v Gazi strada dva milijona ljudi.
8.56 Ugibanja o napadu na Iran podražila nafto
Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju nekoliko zvišale. Na trgu odmeva poročanje ameriške televizije CNN, da naj bi Izrael pripravljal napad na iranske jedrske objekte. To bi povečalo geopolitične napetosti in podžgalo strah pred regionalnimi konflikti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena julija, se je do opoldneva po singapurskem času podražila za 70 centov na 62,73 dolarja. Julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se podražile za 67 centov na 66,05 dolarja.
Obe vrsti nafte sta se podražili za skoraj dva odstotka, potem ko je televizija CNN objavila izjave več ameriških uradnikov, da je vlada prejela obveščevalne podatke, ki kažejo, da se Izrael pripravlja na napad na iranske jedrske objekte. Po navedbah CNN sicer izraelska vlada še ni sprejela dokončne odločitve o tem, ali bo do zračnega napada prišlo.
8.07 CNN: Američani prestregli sporočila, da naj bi Izrael pripravljal napad na Iran
ZDA so prejele nove obveščevalne podatke, ki kažejo, da Izrael pripravlja napad na iranske jedrske objekte, medtem ko si Trumpova administracija prizadeva doseči diplomatski dogovor s Teheranom, so za CNN povedali številni ameriški uradniki, seznanjeni z najnovejšimi obveščevalnimi podatki. Takšen napad bi bil očitna kršitev politike predsednika Donalda Trumpa, dodajajo.
Takšen napad bi lahko privedel tudi do širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu, čemur se ZDA trudijo izogniti, odkar so se zaradi vojne v Gazi povečale napetosti.
Ni jasno, ali so izraelski voditelji o tem sprejeli dokončno odločitev pa tudi znotraj ameriške vlade naj bi obstajala velika nesoglasja glede izraelskih načrtov. Veliko bo odvisno od razvoja pogajanj ZDA z Iranom glede njihovega jedrskega programa.
Na povečano možnost napada kaže komunikacija izraelskih uradnikov pa tudi vojaški premiki, ki bi lahko kazali na skorajšnji napad, sporočajo številni obveščevalni viri. Med vojaškimi pripravami, ki so jih ZDA opazile, sta namestitev zračnega orožja in zaključek zračnih vaj, sta povedala dva vira.
Možno pa je tudi, da Izrael s tem poskuša pritisniti na Iran, da bi se odpovedal ključnim elementom jedrskega programa in s tem nakazuje posledice, če bi se Teheran še naprej upiral.
Že Trump je javno zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če prizadevanja njegove administracije za pogajanja o novem jedrskem sporazumu s Teheranom ne bodo uspešna. Določil je tudi časovno omejitev za ameriška diplomatska prizadevanja. V pismu iranskemu vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju sredi marca naj bi Trump določil 60-dnevni rok za uspeh teh prizadevanj. Trenutno ostaja politika Bele hiše osredotočena na diplomacijo.
To je Izrael postavilo "med kladivo in nakovalo," je dejal Jonathan Panikoff, nekdanji visoki obveščevalni uradnik, specializiran za to regijo. Premier Benjamin Netanjahu je pod pritiskom, saj želi preprečiti dogovor med ZDA in Iranom, ki Izraelu ne ustreza, hkrati pa si tudi ne želi odtujiti Trumpa, s katerim sta si že bila navzkriž zaradi ključnih varnostnih vprašanj v regiji.
7.33 Izrael zavrača evropski pritisk glede Gaze
Da bo EU pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je po torkovem zasedanju zunanjih ministrov povezave sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas.
Podpora večine države tej potezi po njenih besedah kaže na to, da članice vidijo, da so razmere v Gazi zaradi izraelske blokade dostave humanitarne pomoči nevzdržne.
Po neuradnih informacijah je pregled sporazuma, ki ureja predvsem trgovinske odnose med EU in Izraelom, podprlo 17 držav članic. Sporazum v drugem členu določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot.
Izrael je odločitev EU v torek zavrnil. "V celoti zavračamo usmeritev te izjave, ki odraža popolno nerazumevanje kompleksne realnosti, s katero se sooča Izrael," je v sporočilu na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Oren Marmorstein.
Prepričan je, da bo ta korak zapletel prizadevanja za prekinitev ognja v Gazi in le še okrepil palestinsko islamistično gibanje Hamas v njegovih stališčih.
Izrael je pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti zaradi katastrofalne humanitarne krize, v kateri so se znašli prebivalci Gaze zaradi blokade pomoči za enklavo, ki jo je izraelska stran uvedla 2. marca. Ta teden je Izrael vendarle dovolil vstop v enklavo okrog sto tovornjakom, a po navedbah Združenih narodov pomoč še ni dosegla prebivalcev.
Izrael medtem nadaljuje napade na Gazo, kjer je bilo ponoči po navedbah civilne zaščite ubitih najmanj 19 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
