Petek, 23. 8. 2024, 10.59
4 mesece
Izrael z iransko grožnjo utemeljuje zasedbo palestinskih ozemelj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Izrael zavrača oblikovanje palestinske države, saj bi bila ta oporišče Irana, je danes sporočil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Izrael tako še naprej vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj, obenem pa tudi danes nadaljuje smrtonosne napade na Gazo, kjer je bilo od 7. oktobra lani ubitih že več kot 40 tisoč ljudi. V izraelskih napadih na jugu Libanona je bilo danes ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi otrok. V Egiptu se danes nadaljujejo pogajanja o prekinitvi ognja na območju Gaze. Hamas tokrat ne sodeluje, glavno prepreko do dosege dogovora pa predstavlja Filadelfijski koridor, ozek pas ozemlja na meji med Gazo in Egiptom.
Izrael Kac je v zapisu na družbenem omrežju X obtožil palestinsko gibanje Hamas in Iran, da sta "prevzela palestinsko vprašanje". "Palestinska država bi pomenila iransko oporišče v Gazi ter Judeji in Samariji," je zapisal zunanji minister, pri čemer je za Zahodni breg uporabil izraelski okupacijski naziv za to območje.
Izrael tako še naprej ignorira pritisk več držav, med njimi tudi Slovenije, ki so v zadnjem letu priznale Palestino v upanju, da bi to privedlo do premirja in mirovnega dogovora na Bližnjem vzhodu. Izraelske oblasti sicer že dolgo dajejo jasno vedeti, da nimajo interesa za priznanje palestinske države, ki je prav tako ne priznava večina zahodnih držav z ZDA na čelu.
Izrael palestinska ozemlja okupira od leta 1967, kar med drugim utemeljuje z varnostnimi skrbmi. Te je v svoji objavi izpostavil tudi Kac, ki je ob tem za "iranska oporišča" označil tudi sosedi Sirijo in Libanon ter Jemen in Irak.
Jabolko spora predstavlja koridor na meji med Gazo in Egiptom
Osnovo za pogajanja, pri katerih poleg ZDA posredujeta še Egipt in Katar, predstavlja okvir, ki ga je konec maja predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Načrt v okviru popolne šest tednov trajajoče prekinitve ognja med drugim predvideva izmenjavo izraelskih talcev in Palestincev v izraelskih zaporih in nato umik izraelskih sil z vseh naseljenih območjih Gaze.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med nedavnim obiskom v regiji poudaril nujnost sklenitve dogovora in zatrdil, da je Izrael podprl prehodni predlog, ki naj bi natančno določal tudi časovnico in lokacije izraelskega umika.
A jabolko spora sedaj predstavlja Filadelfijski koridor, ozek pas ozemlja na meji med Gazo in Egiptom. Gre za 14 kilometrov dolgo območje, ki je na najožjem delu široko okrog sto metrov, pod njim pa naj bi bili podzemni predori, ki jih Hamas uporablja za tihotapljenje orožja.
Medtem ko palestinsko islamistično gibanje Hamas zahteva popoln umik izraelske vojske, Izrael namreč ne želi zapustiti koridorja. V kabinetu premierja Benjamina Netanjahuja so v četrtek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vztrajali, da je njihov nadaljnji nadzor na območju nujen, da bi Hamasu preprečili ponovno oborožitev.
Hamas, ki je podprl prvoten Bidnov predlog za premirje, trdi, da je Washington v prehodnem predlogu ustregel zahtevam izraelskega premierja. Kot je danes za AFP ponovil predstavnik Hamasa Osama Badran, bodo sprejeli zgolj popoln umik Izraela. Vztrajanje Netanjahuja pri nadaljnjem nadzoru koridorja po njegovih besedah kaže, da dejansko zavrača sklenitev končnega dogovora.
Medtem je tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby sporočil, da je bil v pogajanjih dosežen napredek. Hamas je pozval, naj sprejme predlog, ki je bil oblikovan prejšnji teden v Dohi. Poudaril je, da bi dogovor prebivalcem Gaze zagotovil obdobje miru in okrepil dobavo humanitarne pomoči.
"Dosežen je bil napredek. Zdaj morata obe strani stopiti skupaj in si prizadevati za implementacijo. Predhodni pogovori, ki smo jih imeli sinoči v Kairu, so bili konstruktivne narave. Zato si želimo, da bi se v naslednjih dneh nadaljevali v enakem duhu," je na novinarski konferenci povedal Kirby.
Ob tem je Hamas pozval, naj sprejme predlog, ki je bil oblikovan prejšnji teden v Dohi. "Razmislite o tem, kaj bo ta dogovor prinesel ljudem v Gazi. Zagotavlja jim obdobje miru in potencialni konec vojne. Zaradi prekinitve spopadov bomo imeli tudi neverjetno priložnost, da vsi mi - in mislim na vse nas, vključno z ZDA - bistveno povečamo humanitarno pomoč," je poudaril.
Dodal je še, da ZDA verjamejo, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu predlog sprejel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska ubila že več kot 40 tisoč Palestincev, napadov ne prekine
Palestinska država bi po njegovem prepričanju predstavljala grožnjo prebivalcem Izraela in njegovemu gospodarstvu. Izraelski minister ob tem sklenil, da tega ne smejo dopustiti.
Palestinski civilisti se medtem še naprej soočajo z vsakodnevnimi izraelskimi napadi na Gazo. V razdejani enklavi so danes našteli najmanj sedem smrtnih žrtev izraelskega obstreljevanja, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Izraelska vojska je od 7. oktobra lani v Gazi ubila več kot 40 tisoč Palestincev, z okrepljenim nasiljem okupacijskih sil in izraelskih naseljencev se v tem času soočajo tudi Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu.
Kot navaja Al Jazeera, se nadaljuje tudi redno čezmejno obstreljevanje izraelskih sil in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah.
V izraelskih napadih na jugu Libanona umrlo več ljudi
V izraelskih napadih na jugu Libanona je bilo danes ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi otrok. Napadi so se zgodili v krajih Aita al Šab in Tajr Harfa, poročajo libanonski mediji. Medtem je gibanje Hezbolah po lastnih navedbah izvedlo povračilne napade na letalsko oporišče Meron na severu Izraela.
Izraelski brezpilotnik je z vodenima raketama zadel hišo v krajih Aita al Šab. V napadu sta bili ubiti dve osebi, od tega en sedemletni otrok, poročanje libanonske tiskovne agencije NNA povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Napadi so se zgodili tudi v kraju Tajr Harfa, kjer so po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubili tri ljudi. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je potrdilo, da so umrli trije njegovi pripadniki, vendar ni navedlo, kje in kdaj.
Izraelska vojska je po napadu sporočila, da so odkrili teroristično celico, ki je nameravala iz območja Tajr Harfa v južnem Libanonu izstreliti rakete proti izraelskemu ozemlju, in jo uničili, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem so iz gibanja Hezbolah sporočili, da so izvedli povračilne napade na letalsko oporišče Meron na severu Izraela, kjer so ciljali nadzorno opremo.
Na obmejnih območjih Izraela in Libanona skoraj vsakodnevno prihaja do izmenjave ognja med izraelsko vojsko in Hezbolahom vse od oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi.
Odtlej je v čezmejnih spopadih umrlo 600 ljudi, večinoma pripadnikov Hezbolaha, in najmanj 131 civilistov.
Izraelske oblasti so sporočile, da je v tem obdobju umrlo najmanj 23 vojakov in 26 civilistov.
Novi iranski zunanji minister pozval k dialogu z EU
Novi iranski zunanji minister Abas Aragči je po pogovoru z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom v četrtek pozval k dialogu med Teheranom in Brusljem. Pomen dialoga pri zmanjševanju regionalnih napetosti je poudaril tudi Borrell.
"Islamska republika Iran pozdravlja razvoj odnosov z Evropsko unijo v okolju, ki temelji na vzajemnem spoštovanju," je v izjavi za javnost sporočil Aragči, ki je vodenje zunanjega ministrstva prevzel s potrditvijo v parlamentu v sredo.
Novi iranski zunanji minister je ob tem izpostavil potrebo po dialogu in "popravek zgrešenih politik evropskih držav", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Odnosi med EU in Iranom so v zadnjih letih napeti zaradi izstopa ZDA iz jedrskega sporazuma in njegovega posledičnega propada, evropske prestolnice pa še posebej moti iranska prodaja orožja Rusiji in podpora islamističnim gibanjem, ki se borijo proti Izraelu, predvsem palestinskemu Hamasu.
Borrell je na omrežju X zapisal, da sta se z iranskim ministrom med drugim pogovarjala še o potrebi po umiritvi razmer v regiji, zadržanosti in zaustavitvi vojaškega sodelovanja Irana z Rusijo v času, ko ta napada Ukrajino.
Aragči je poklicni diplomat in nekdanji glavni iranski jedrski pogajalec, ki velja za politika, ki je odprt za sodelovanje z Zahodom, še navaja AFP.
Vodenje iranske diplomacije je prevzel v občutljivem času, ko Teheran med drugim vztraja pri grožnjah Izraelu s povračilnim napadom zaradi nedavnega umora Hamasovega voditelja Ismaila Hanije med obiskom v Iranu.
