Izrael razkril, kaj namerava narediti z Gazo

17.18 Vodja Hezbolaha napovedal odziv na uboj Saleha al Arurija

Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je danes napovedal odgovor na uboj namestnika vodje palestinskega oboroženega gibanja Hamas Saleha al Arurija, ki je bil v torek ubit v eksploziji v libanonski prestolnici Bejrut. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za atentat.

"Odziv je neizogiben. Ne moremo preprosto molčati ob tako veliki kršitvi, saj bi to pomenilo, da bi bil izpostavljen celoten Libanon," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Nasrala.

"Odločitev bo padla na bojišču. Borci na celotnem obmejnem območju bodo tisti, ki se bodo odzvali na hudo kršitev, ki se je zgodila v predmestju Bejruta," je še dodal vodja gibanja Hezbolah.

Od 7. oktobra lani, ko so izbruhnili spopadi med Izraelom in Hamasom, so namreč izmenjave ognja vse pogostejše tudi ob meji med Libanonom in Izraelom.

Nasrala je v današnjem govoru dejal še, da trenutno dogajanje ob libanonsko-izraelski meji pomeni "zgodovinsko priložnost" za Libanon, da svoje ozemlje osvobodi izpod izraelske okupacije, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Libanon je medtem vložil tudi uradno pritožbo na Varnostni svet ZN zaradi napada na libanonsko suverenost. To je že pred dnevi napovedal premier Nadžib Mikati, ki je takrat dejal, da je namen novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom.

Libanonske oblasti ob tem trdijo, da izraelske sile ob bombardiranju ozemlja Sirije vdirajo v zračni prostor Libanona.

16.32 Izrael z novimi napadi na položaje Hezbolaha v južnem Libanonu

Izrael je z letali ponovno napadel položaje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v južnem Libanonu, je danes sporočila izraelska vojska. O žrtvah za zdaj ne poročajo. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je pred tem v četrtek sporočila, da je po skoraj treh mesecih spopadov v Libanonu ob meji z Izraelom razseljenih več kot 76 tisoč ljudi.

Po navedbah izraelske vojske so letala napadla položaje Hezbolaha v več krajih ob izraelsko-libanonski meji, od koder naj bi borci šiitskega gibanja pripravljali napade na Izrael. Libanonski varnostni viri so potrdili napade na dveh lokacijah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na meji med Libanonom in Izraelom sicer pogosto prihaja do spopadov. Ti so se okrepili, odkar se je 7. oktobra na območju Gaze začela vojna med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Od začetka sovražnosti je bilo na libanonski strani ubitih najmanj 175 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, in tudi več kot 20 civilistov, od tega trije novinarji.

Pred tem je IOM v četrtek sporočila, da je bilo v Libanonu v nekaj manj kot treh mesecih skoraj vsakodnevnih spopadov ob meji med državama razseljenih 76.018 ljudi, navaja francoska tiskovna agencije AFP.

Vodja Hezbolaha Hasan Nasralah pa je medtem sporočil, da je gibanje od 8. oktobra na libanonsko-izraelski meji izvedlo okoli 670 vojaških operacij. Pri tem je po njegovih besedah uničilo veliko število izraelskih vozil in tankov, a natančnejših številk ni podal, navaja spletni portal katarske televizije Al Jazeera.

V Libanon je sicer danes odpotoval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki namerava s tamkajšnjimi voditelji razpravljati o razmerah na izraelsko-libanonski meji. Pri tem bo med drugim poudaril pomen preprečevanja razširitve konflikta med Izraelom in Hamasom na širšo regijo.

14.33 Maersk spet odpovedal plovbe po Rdečem morju

Danski ladjarski velikan Maersk je danes napovedal, da bo vsa svoja plovila v izogib plovbi prek Rdečega morja in Sueškega prekopa usmerjal okoli Afrike. Razlog so napadi jemenskih upornikov. Nadomestno pot so uporabljali že lani, a so zaradi zaščitnih ukrepov spet prešli na običajno plovbo. Zdaj se je izkazalo, da so tveganja vendarle prevelika.

Maerskovo kontejnersko ladjo je med prečkanjem ožine Bab el Mandeb, ki Rdeče morje povezuje z Adenskim zalivom, po navedbah družbe v nedeljo zadel izstrelek. Nato so jo napadla štiri plovila s Hutiji, vendar so helikopterji z bližnjih ameriških rušilcev, ki so se odzvali na klic na pomoč, tri potopili, četrto plovilo pa je pobegnilo.

Jemenski uporniki Hutiji v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi vse pogosteje izvajajo napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na trgovske ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Od 18. novembra je bilo teh napadov po navedbah ameriških pomorskih sil na Bližnjem vzhodu 25.

Zaradi povečanega števila napadov na tem strateškem območju so se nekateri lastniki velikih trgovskih ladij začeli izogibati Rdečemu morju, kar pa pomeni daljše in dražje poti. ZDA so decembra zato ustanovile večnacionalno pomorsko koalicijo za zaščito ladijskega prometa, ki pa po mnenju nekaterih ni dovolj učinkovita.

10.04 Borrell na pogovore v Libanon o razmerah na meji z Izraelom

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell danes odhaja na obisk v Libanon, kjer bo do nedelje s tamkajšnjimi voditelji razpravljal o razmerah na izraelsko-libanonski meji. Poudaril bo pomen preprečevanja razširitve konflikta iz Gaze v regijo ter ohranjanja dostave humanitarne pomoči civilistom, so sporočili v Bruslju.

Borrell se bo srečal s predsednikom parlamenta Nabihom Berijem in premierjem Nadžibom Mikatijem, pa tudi z zunanjim ministrom Abdalahom Habibom in poveljnikom libanonskih oboroženih sil Josephom Aunom, so sporočili iz Evropske službe za zunanje delovanje.

Srečal se bo tudi z vodjo misije in poveljnikom mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil) Aroldom Lazarom.

V pogovorih bo ponovno poudaril potrebo po okrepitvi diplomatskih prizadevanj z regionalnimi voditelji z namenom ustvarjanja pogojev za doseganje pravičnega in trajnega miru med Izraelom, Palestino in v regiji.

Od začetka vojne v Gazi so se zaostrile tudi razmere na izraelsko-libanonski meji, kjer vse pogosteje prihaja do izmenjave ognja med izraelskimi silami in šiitskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Bojazni pred širitvijo konflikta so se še povečale po torkovem uboju namestnika vodje gibanja Hamas Saleha al Aurija v Bejrutu. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za napad z dronom, v katerem je bil ubit Aruri.

Medtem ko se krepijo strahovi, da bi se lahko izraelska vojna v Gazi razširila na celotno regijo, se na Bližnjem vzhodu znova mudi tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken. Poleg Izraela, Egipta, Jordanije, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov ter Zahodnega brega bo tokrat obiskal še Grčijo in Turčijo.

9.02 Sever Gaze že več dni brez humanitarne pomoči

Humanitarne organizacije že več dni niso uspele dostaviti nujno potrebne pomoči na sever Gaze, je v četrtek zvečer opozoril urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha). Pozval je k nujnemu, varnemu in trajnemu humanitarnemu dostopu do območij na severu palestinske enklave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah Ocha ZN in partnerske organizacije že štiri dni niso uspeli dostaviti pomoči na območja severno od naravnega rezervata Vadi Gaza, kjer se nadaljujejo spopadi. Med nujno potrebno pomočjo so tudi zdravila za oskrbo več kot 100.000 ljudi na mesec.

Zato so pozvali k nujnemu, varnemu, trajnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do območij na severu, ki so že več kot mesec dni odrezana od juga.

V enklavi že skoraj tri mesece divja vojna, potem ko je skrajno gibanje Hamas 7. oktobra izvedlo napad na Izrael, pri tem pa je umrlo okoli 1200 ljudi. Izrael se je odzval z ofenzivo v Gazi in obljubil uničenje Hamasa. V spopadih je umrlo že najmanj 22.438 Palestincev, več deset tisoč jih je bilo ranjenih.

6.37 Izrael razkril načrte za Gazo po vojni

Galant je predlog predstavil novinarjem, še preden ga je predložil vojnemu kabinetu premierja Benjamina Netanjahuja. Ta je v zadnjem času močno razdeljen glede prihodnje ureditve palestinske enklave po vojni. Nekateri skrajno desni člane vlade predlagajo preselitev Palestincev z območja in vzpostavitev judovskih naselij na tem ozemlju. Netanjahu o načrtih za Gazo po vojni doslej ni govoril v javnosti.

Glede na predlog Galanta bi Izrael obdržal varnostni nadzor nad območjem Gaze. Obnovo enklave, uničene v izraelskih napadih, bi prevzele mednarodne sile. Pomembno vlogo bi imel tudi Egipt, a je minister ni opredelil. Za upravljanje ozemlja pa bi bili odgovorni Palestinci.

"Prebivalci Gaze so Palestinci, zato bodo območje upravljali palestinski organi pod pogojem, da ne bo sovražnih dejanj ali groženj proti Izraelu," je poudaril Galant.

V skladu z načrtom se bo vojna na tem ozemlju nadaljevala, dokler Izrael ne bo zagotovil vrnitve talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra, in uničil vojaških in upravnih zmogljivosti skrajnega gibanja.

Načrte je minister razkril na predvečer potovanja ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, ki se na Bližnji vzhod vrača že četrtič, odkar je 7. oktobra napad Hamasa sprožil vojno v Gazi.

Vprašanja o prihodnosti tega ozemlja so v ospredju številnih pozivov k prekinitvi ognja, saj število žrtev med civilisti narašča, Združeni narodi pa opozarjajo na humanitarno krizo, zaradi katere je več sto tisoč ljudi razseljenih in se soočajo z lakoto in boleznimi.

Medtem se v Gazi nadaljuje izraelska operacija proti Hamasu. V njej je bilo po navedbah ministrstva za zdravje v enklavi v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi.

Novice ZDA: V Gazi ne vidimo genocidnih dejanj