Sobota,
21. 5. 2022,
7.39

Osveženo pred

2 leti, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

70

Natisni članek

Natisni članek

invazija Ukrajina Rusija

Sobota, 21. 5. 2022, 7.39

2 leti, 7 mesecev

Rusija poroča o uničenju pošiljke zahodnega orožja v Ukrajini #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

70

87. dan ruske invazije v Ukrajino. Rusko obrambno ministrstvo poroča, da so ruske sile na severozahodu Ukrajine uničile veliko pošiljko orožja z raketami dolgega dosega, ki so ga dobavile ZDA in evropske države. Prav danes je ameriški predsednik Joe Biden podpisal zakon s katerim bodo ZDA zagotovile 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam za stalno dobavo orožja in gospodarsko podporo v boju proti Rusiji. Rusija pa je objavila seznam 963 vidnih Američanov, vključno s predsednikom Joejem Bidnom, prvim možem Facebooka Markom Zuckerbergom in hollywoodskim igralcem Morganom Freemanom, ki jim prepoveduje vstop v državo.

V zgornjem videu si lahko ogledate posnetke ruske vojske po padcu jeklarne Azovstal v Mariupolu.

Dnevi pregled pomembnejših dogodkov:

19.20
Moskva več kot 900 vidnim Američanom prepovedala vstop v Rusijo
16.44 Erdogan pozval Švedsko in Finsko, naj prenehata podpirati "teroristične" organizacije
16.22 Rusija poroča o uničenju pošiljke zahodnega orožja v Ukrajini
15.33 Biden podpisal zakon o pomoči Ukrajini v višini 40 milijard dolarjev
12.24 Zelenski: Vojno v Ukrajini lahko konča le diplomacija
11.25 Rusi:Uničili smo orožje iz Zahoda
10.00 Rusija Kasparova in Hodorkovskega označila za "tuja agenta"
09.15 To je naslednja država, ki jo bo zaradi Putina oborožil Zahod
08.23 Rusija prekinila dobavo plina Finski
08.12 Rusi aprila na prvem mestu med tujimi kupci hiš v Turčiji
07.01 Rusom primanjkuje vojakov
06.05 Uničili kulturni center v Lazovu
0.01 Rusija v celoti prevzela nadzor nad jeklarno Azovstal

19.20 Moskva več kot 900 vidnim Američanom prepovedala vstop v Rusijo

Rusija je objavila seznam 963 vidnih Američanov, vključno s predsednikom Joejem Bidnom, prvim možem Facebooka Markom Zuckerbergom in hollywoodskim igralcem Morganom Freemanom, ki jim prepoveduje vstop v državo. Med tistimi na seznamu, objavljenem na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva, so tudi drugi vladni predstavniki, kongresniki in druge vidne osebe. Številni izmed njih, zlasti Biden in državni sekretar Antony Blinken, so bili že pred tem deležni ruskih sankcij. Gre za povračilen ukrep v odziv na podobne poteze ZDA od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Freemana, ki ga pred tem ruske oblasti niso uvrstile na nobenega od seznamov za sankcije, Moskva obtožuje, da je leta 2017 posnel video, v katerem trdi, da Rusija kuje zarote proti ZDA.

"Ruske protisankcije so potrebne, njihov namen pa je omejiti ZDA, ki poskušajo preostanku planeta vsiliti neokolonialni 'svetovni red'," je v današnji izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo.

Dodali so, da Moskva ostaja odprta za "pošten dialog", in potegnili ločnico med ljudmi v ZDA in oblastmi, ki da spodbujajo rusofobijo.

Ruske oblasti so sicer danes vstop v Rusijo prepovedale tudi 26 Kanadčanom, vključno s Sophie Trudeau, soprogo kanadskega premierja Justina Trudeauja.

16.44 Erdogan pozval Švedsko in Finsko, naj prenehata podpirati "teroristične" organizacije

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v ločenih telefonskih pogovorih pozval voditelje Švedske in Finske, naj državi opustita finančno in politično podporo "terorističnim" skupinam, ki da ogrožajo turško nacionalno varnost.

Ankara je Stockholmu očitala predvsem popustljivost do Kurdske delavske stranke (PKK), ki so jo Turčija in njeni zahodni zavezniki uvrstili na seznam terorističnih skupin, ter do članov gibanja, ki ga vodi muslimanski pridigar Fethullah Gülen s sedežem v ZDA. Ankara sicer Gülena krivi za poskus državnega udara leta 2016.

Erdogan je švedski premierki Magdaleni Andersson dejal, da se mora njihova politična, finančna in oborožitvena podpora terorističnim organizacijam končati. Turški predsednik tako pričakuje, da bo Švedska sprejela konkretne in resne ukrepe, s katerimi bo pokazala, da deli zaskrbljenost Ankare glede PKK ter njenih iraških in sirskih podružnic.

Hkrati pa je švedsko premierko pozval, naj odpravi vse omejitve, ki so bile Turčiji naložene na področju obrambne industrije po operaciji vojske v Siriji leta 2019.

V drugem telefonskem pogovoru s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm je Erdogan dejal, da je zatiskanje oči pred "terorističnimi" organizacijami, ki ogrožajo zaveznico Nata, nezdružljivo z duhom prijateljstva in zavezništva. Pri tem je poudaril, da je najbolj naravna pravica Turčije, da pričakuje spoštovanje in podporo za svoj legitimen in odločen boj proti očitni grožnji njeni nacionalni varnosti in ljudem.

Državi sta nedavno zaprosili za članstvo v zvezi Nato, za kar je potrebno soglasje vseh 30 obstoječih članic. Turčija zaenkrat zaradi prepričanja, da podpirata nekatere teroristične skupine, ostaja odločena blokirati prošnji Švedske in Finske.

16.22 Rusija poroča o uničenju pošiljke zahodnega orožja v Ukrajini

Rusko obrambno ministrstvo danes poroča, da so ruske sile na severozahodu Ukrajine uničile veliko pošiljko orožja z raketami dolgega dosega, ki so ga dobavile ZDA in evropske države.

"Visoko natančne rakete dolgega dosega Kalibr, ki so nameščene na morju, so uničile veliko pošiljko orožja in vojaške opreme v bližini železniške postaje Malin v Žitomirski regiji, ki so ju dobavile ZDA in evropske države," je sporočilo ministrstvo.

Orožje naj bi bilo namenjeno ukrajinskim silam v vzhodni regiji Donbas, ki je od leta 2014 pod delnim nadzorom proruskih separatistov in je zdaj prizorišče najhujših spopadov v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zahodne države so Ukrajini od začetka invazije 24. februarja dobavile ogromne količine orožja, vključno s topništvom, protiletalskimi raketami in protitankovskim orožjem, vendar Kijev vztrajno pritiska na zaveznike, naj zagotovijo dodatno podporo.

15.33 Biden podpisal zakon o pomoči Ukrajini v višini 40 milijard dolarjev

Ameriški predsednik Joe Biden je danes podpisal zakon, ki ga je v četrtek potrdil kongres in s katerim bodo ZDA zagotovile 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam za stalno dobavo orožja in gospodarsko podporo v boju proti Rusiji, je sporočila Bela hiša.

Biden je zakon podpisal med obiskom v Seulu na svojem prvem predsedniškem potovanju v Azijo.

Zakon, ki bo Ukrajini zagotavljal podporo naslednjih pet mesecev, vključuje približno šest milijard dolarjev za oklepna vozila in sisteme zračne obrambe, skoraj devet milijard dolarjev za pomoč pri zagotavljanju kontinuitete delovanja ukrajinske vlade, paket pa vključuje tudi sredstva za humanitarno pomoč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Twitterju že zahvalil svojemu ameriškemu kolegu.

"Podpora ZDA, predsednika Bidna in ameriškega ljudstva v boju Ukrajine proti ruskemu agresorju je ključnega pomena. Veselimo se te nove pomembne pomoči, ki jo potrebujemo bolj kot kdaj koli prej," je še dodal.

ZDA so Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, sredi marca potrdile 14 milijard dolarjev izredne pomoči, ki pa je že skorajda pošla.

12.24 Zelenski: Vojno v Ukrajini lahko konča le diplomacija

Vojno v Ukrajini je mogoče rešiti le z diplomacijo, je danes ob zastoju v pogajanjih med Kijevom in Moskvo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medtem pa v ukrajinski pokrajini Donbas potekajo hudi spopadi, kar je povečalo strah pred nadaljnjim napredovanjem Rusije po popolni zasedbi mesta Mariupolj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Pogovori med Ukrajino in Rusijo bodo zagotovo potekali, saj je nekatere stvari mogoče doseči le za pogajalsko mizo. Želimo, da se vse vrne v stanje pred vojno, vendar Rusija tega ni pripravljena storiti," je dejal Zelenski.

Zaveda se, da bodo pristopi k pogajanjem in zahteve obeh strani različni glede na čas srečanja in potek vojne, vendar je poudaril, da bodo rezultati pogajanj vselej morali biti pošteni za Ukrajino. Spomnil je tudi na absolutni pogoj Kijeva za nadaljevanje pogovorov, in sicer, da Rusija ukrajinskih vojakov, ki so branili jeklarno Azovstal ne usmrti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako je ukrajinski predsednik spregovoril o dokumentu o varnostnih jamstvih za svojo državo in dejal, da ga bodo podpisali prijatelji in partnerji Ukrajine, brez Moskve.

Medtem v ukrajinski regiji Donbas še naprej potekajo hudi spopadi. Ruske sile že več dni obstreljujejo vzhodno ukrajinsko mesto Severodoneck, je sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj in pri tem opozoril, da namerava Rusija mesto spremeniti v ruševine tako, kot je to storila v Mariupolju.

11.25 Rusi:Uničili smo orožje iz Zahoda

Ruska vojska je danes sporočila, da je uničila "večjo pošiljko orožja z Zahoda," poroča The Guardian. Orožje naj bi se nahajalo zahodno od Kijeva, v Ukrajino pa naj bi prišlo iz ZDA in evropskih držav. Informacije ni potrdila še nobena zahodna vlada. 

10.00 Rusija Kasparova in Hodorkovskega označila za "tuja agenta"

Ruske oblasti so v petek na svoj seznam t. i. tujih agentov dodale dva odmevna kritika Kremlja, in sicer nekdanjega šahovskega prvaka Garija Kasparova in nekdanjega tajkuna Mihaila Hodorkovskega, češ da imata oba v Ukrajini znatne "vire" za financiranje svojih dejavnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nekdanji prvak v šahu Kasparov, ki že skoraj desetletje živi v ZDA, je dolgoletni kritik predsednika Vladimirja Putina. Hodorkovski pa je bil v 90. letih prejšnjega stoletja eden od najvplivnejših ruskih poslovnežev, preden se je po prihodu Putina na oblast leta 2000 znašel v sporu s Kremljem.

Spor se je zanj končal z zaporno kaznijo desetih let in nato z izgnanstvom v tujino, od koder je več let pomagal financirati rusko opozicijsko organizacijo Odprta Rusija, ki pa se je maja lani zaradi vse večjega zatiranja razpustila.

Zloglasno oznako za "tujega agenta", ki spominja na "sovražnike ljudstva" iz sovjetskega obdobja, ruske oblasti pogosto uporabljajo proti kritikom, novinarjem in borcem za človekove pravice, ki so obtoženi izvajanja političnih dejavnosti, financiranih iz tujine.

Za tuje agente veljajo številne omejitve, grozijo pa jim tudi stroge sankcije. Med drugim mora biti oznaka tujih agentov navedena v vseh njihovih nadaljnjih publikacijah.

09.15 To je naslednja država, ki jo bo zaradi Putina oborožil Zahod

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v današnjem intervjuju dejala, da zahodne zaveznice preučujejo možnost dolgoročne vojaške podpore Ukrajini, ki bi lahko vključevala tudi podporo Moldaviji, saj še vedno obstajajo strahovi, da bi se vojna v Ukrajini lahko razširila. Trussova si želi opremeljenot Moldavije "po Natovih standardih".

"Trenutno se v Natu ukvarjamo z nadgradnjo ukrajinske obrambe, da se bo država trajno sposobna braniti proti ruski agresiji," je ministrica dejala v pogovoru za časnik The Telegraph.

Pri tem je poudarila, da bodo preučili, kaj konkretno Ukrajina dejansko potrebuje in kako bi ji vojaško pomoč lahko zagotavljali na dolgi rok.

"To velja tudi za ostale ranljive države, kot je recimo Moldavija. Ker je grožnja s strani Rusije širša od Ukrajine, moramo zagotoviti, da bodo tudi te države opremljene po Natovih standardih," je dejala in odločitev zagovarjala s tem, da si ruski predsednik Vladimir Putin prizadeva obnoviti veliko Rusijo.

"To, da njegovi poskusi zavzetja Kijeva niso bili uspešni, ne pomeni, da je opustil svoje ambicije," je opozorila.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je 4. maja zavezal okrepitvi vojaške pomoči EU Moldaviji, ki je sicer marca zaprosila za članstvo v bloku.

Pred mesecem dni je v moldavski samooklicani proruski Pridnestrski republiki odjeknila vrsta eksplozij, kar je sprožilo strahove, da bi se vojna v sosednji Ukrajini lahko razširila.

08.23 Rusija prekinila dobavo plina Finski

Rusko državno energetsko podjetje Gazprom je v skladu z napovedmi danes prekinilo dobavo zemeljskega plina Finski, so potrdili v Helsinkih, kjer obenem zatrjujejo, da porabniki tega ne bodo občutili. Rusija je ta korak sprejela po odločitvi Finske, da Gazpromu za plin ne bo plačevala z ruskimi rublji.

Gazprom je Finsko v petek obvestil, da bo dobavo plina ustavil danes zjutraj. Finsko državno energetsko podjetje Gasum je danes potrdilo, da so se vse dobave ustavile. Obenem pa so zagotovili, da motenj za odjemalce ne bo, polnilne postaje bodo obratovale kot običajno.

Primanjkljaj bodo glede na napovedi med drugim nadomestili z drugimi viri prek plinovoda Balticconnector, ki povezuje Finsko z Estonijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zemeljski plin sicer predstavlja približno osem odstotkov porabe energije na Finske, večina pa ga v državo pride prav iz Rusije.

08.12 Rusi aprila na prvem mestu med tujimi kupci hiš v Turčiji

Prodaja stanovanj tujcem v Turčiji se je aprila v primerjavi z istim mesecem lanskega leta povečala za 58 odstotkov, pri čemer so bili na vrhu seznama ruski državljani, kažejo podatki, ki jih je pred dnevi objavil turški statistični urad. Na letni ravni se je število Rusov, ki so kupili stanovanje v Turčiji, skoraj potrojilo.

07.01 Rusom primanjkuje vojakov

Iz največje ruske parlamentarne stranke prihajajo ideje, kako nadomestiti pomanjkanje ruskih vojakov v Ukrajini. Kot poroča The Guardian, Kremelj razmišlja o vpoklicu moških, starejših od 40 let. Do sedaj se vojski uradno lahko priključijo samo moški, stari od 18 do 40 let.

Od začetka invazije do danes naj bi ruska vojska izgubila (zaradi poškodb in smrti) približno tretjino od 150 tisoč vojakov, kolikor jih je februarja vkorakalo v Ukrajino.

06.05 Uničili kulturni center v Lazovu 

Ruska vojska je z raketami uničila kulturni center v ukrajinskem mestu Lazov. V napadu je bilo poškodovanih sedem oseb, med katerimi je tudi 11-mesečni dojenček.

0.01 Rusija v celoti prevzela nadzor nad jeklarno Azovstal

Ruska vojska je včeraj zvečer sporočila, da so se predali vsi ukrajinski borci v jeklarni Azovstal v Mariupolu, nad katero so nadzor v celoti prevzele ruske sile. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da je ruska vojska "v celoti osvobodila" jeklarno, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Od 16. maja se je predalo 2.439 nacistov Azovskega bataljona in ukrajinskih vojakov v tovarni. Danes, 20. maja, se je predala zadnja skupina 531 borcev," je v Moskvi dejal Konašenkov. Dodal je, da se je predal tudi njihov vodja, ki so ga iz jeklarne odpeljali v posebnem oklepnem vozilu.

Iz Azovstala je bilo rešenih tudi 177 civilistov, med njimi 85 žensk in 47 otrok, je že pred tem sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Ukrajinska vojska je včeraj po navedbah poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, ki je vodil enote, ujete v tovarni, borcem, ki so še ostali v jeklarni, ukazala, naj se prenehajo bojevati.