Italija: Usodne volitve za prihodnost evra

Komedijant Beppe Grillo in vodja gibanja Pet zvezd poskuša Italijane navdušiti s svojimi klovnovskimi nastopi in nepredvidljivo mešanico eklektičnih politik. Tehnokrat Mario Monti je sicer ljubljenec finančnih trgov, vendar se na strogo političnem parketu nikakor ne znajde. Silvio Berlusconi, milijarder in večkratni italijanski premier, istim finančnim trgom in političnim partnerjem po Evropi vzbuja veliko nelagodje. Pier Luigi Bersani, ki se mu na nedeljskih volitvah zmaga še najbolj nasmiha, pa je uradniški politik, ki ima izredno malo izkušenj z gospodarsko politiko. Te štiri osebe bodo najbolj zaznamovale italijanske predčasne volitve in prihodnost države. Posledice pa bo mogoče čutiti tudi drugod po Evropski uniji, saj je italijansko gospodarsko vendarle četrto največje.

Velika zmaga ali zadnji poraz Berlusconija? Do volitev, čeprav le kakšen mesec pred rednim datumom, je prišlo po tem, ko je Berlusconi lani decembra nepričakovano odtegnil podporo Montijevi vladi in kljub drugačnim napovedim ponovno vstopil v boj za premierski položaj. Čeprav je Berlusconi zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, grozečega bankrota države, nezaupanja evropskih politikov in številnih afer ter sodnih postopkov še pred kratkim veljal za politično mrtvega, je v zadnjem mesecu intenzivne predvolilne kampanje postal resen Bersanijev tekmec. Berlusconi je z nekaterimi sicer populističnimi, a zelo udarnimi obljubami, vključno s tisto o vrnitvi lani plačanih štirih milijard evrov davka na prvo stanovanjsko nepremičnino, zaostanek za Bersanijevo koalicijo krepko zmanjšal.

Še pred kakšnim mesecem in pol je imela Bersanijeva koalicija pred Berlusconijevo več kot 10, celo 15 odstotnih točk prednosti. Do 8. februarja, ko je začel veljati volilni molk za objavljanje javnomnenjskih raziskav, pa se je zaostanek skrčil na okoli sedem odstotnih točk, po nekaterih raziskavah celo na vsega pet odstotnih točk. Zmaga desnosredinske koalicije se je tako iz nemogoče prelevila v mogočo, čeprav še vedno manj verjetno od zmage Bersanijeve koalicije. Tej so zadnje javnomnenjske raziskave napovedovale 35-odstotno podporo, Berlusconijevi pa okoli 28,5-odstotno.

Za tretje mesto se bosta borila Monti in Grillo Za tretje mesto se bosta borila sredinska koalicija, ki jo vodi Monti, in gibanje Pet zvezd komika Grilla. Prva cilja na liberalnejše in zmernejše volivce, medtem ko je Grillo svojo kampanjo zasnoval na boju proti celotni obstoječi politični kasti. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo Grillo, ki volivce prepričuje s kampanjo na mestnih trgih, dobil za okoli dve odstotni točki več glasov kot Monti. Precej velika neznanka pa je, kaj bi Grillo v resnici storil, če bi mu uspelo priti na oblast. Večina njegovih podpornikov namreč ni tradicionalnih politikov in tudi sam Grillo pravi, da noče prevzeti mesta predsednika vlade. Zato številni v njegovi podpori vidijo predvsem glasove protesta nad obstoječim stanjem.

Kandidirali bodo tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti Kandidira tudi nekaj predstavnikov iz slovenske narodne skupnosti. Za DS tako ponovno kandidira Tamara Blažina, ki je bila do zdaj senatorka, zdaj pa se poteguje za mesto v poslanski zbornici. Za stranko Levica, ekologija in svoboda (SEL) kandidirata ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel (za senat) in beneškoslovenski občinski svetnik Fabrizio Dorbolo (za poslansko zbornico). Za izvolitev v poslansko zbornico na listi Državljanske revolucije se poteguje tudi igralec in režiser Boris Kobal, medtem ko na listi Zaustavimo propadanje vidnega italijanskega ekonomista Oscarja Giannina (ta je z mesta vodje stranke, a ne od kandidature, odstopil, ko se je izvedelo, da je v svoji izobrazbi navedel magisterij univerze v Čikagu, ki pa ga sploh ni dosegel) kandidira doberdobski zdravnik Marco Gergolet.

Volilno kampanjo zaznamovali predvsem davki Volilno kampanjo so letos najbolj zaznamovali davki, konkretneje davek na stanovanjske nepremičnine, in številne korupcijske afere, medtem ko so bile razprave na temo programov posameznih strank in potrebne strukturne reforme postavljene na stran. Berlusconi naj bi z obljubo o vračilu davka na prvo stanovanjsko nepremičnino po eni od javnomnenjskih raziskav pridobil kar okoli štiri odstotne točke podpore. Kako bo na Italijane vplivalo pismo o obljubi vračila davka, ki ga je Berlusconijev volilni štab poslal na več milijonov naslovov v teh dneh, bo mogoče oceniti šele po koncu volitev. Če Berlusconi Italijane prepričuje z vračanjem davkov, je Bersani na drugi strani začel podporo izgubljati zaradi finančnega škandala v tretji največji banki v državi Monte dei Paschi di Siena, v kateri ima velik vpliv prav leva politika.

Nestabilna vlada bi lahko vodila v nove predčasne volitve Montiju, ki je v volilno kampanjo vstopil po dolgem premisleku in ne najbolj prepričljivo, med volilno kampanjo ni uspelo zbrati dodatne podpore. Sredinskemu polu javnomnenjske ankete napovedujejo največ 15-odstotno podporo. Monti, tako poudarjajo številni, je bil sposoben in prepričljiv tehnokrat, a se je izredno slabo odrezal kot politik. Prav mogoče je, da bodo Italijani po volitvah dobili izjemno nestabilno vlado, ki bo imela večino le v poslanski zbornici, ne pa tudi v senatu. To pa bi vodilo v nove predčasne volitve. V poslanski zbornici namreč zmagovalna koalicija neposredno dobi 55 odstotkov sedežev, medtem ko mora v senatu za večino zmagati v večini dežel, kjer pa raziskave napovedujejo še tesnejši izid kot v spodnjem domu parlamenta.