Četrtek,
18. 2. 2016,
11.17

Osveženo pred

11 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Islandija banke depoziti devalvacija

Četrtek, 18. 2. 2016, 11.17

11 mesecev, 2 tedna

Islandija je sanirala banke in iz krize izšla v dveh letih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Islandci so se na bančno krizo odzvali zelo hitro. To je najpomembnejše. Ko se zgodi kakršnakoli oblika krize bančnega sistema, se je treba odzvati takoj, je prepričan finančni analitik Luka Gubo.

Danes se je na ljubljanskem sodišču začela glavna obravnava proti nekdanjemu predsedniku ter članoma uprave NLB Drašku Veselinoviču, Mateju Naratu in Miranu Vičiču v zadevi Simona Dimic. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja pri neupravičeni odobritvi posojila, ki ga je nekdanja vodja kabineta Boruta Pahorja porabila za nakup hiše v Murglah.

S posojili, ki so navrtala milijardne luknje v slovenski bančni sistem, se od lanskega poletja ukvarja tudi preiskovalna komisija DZ, ki jo v tem mandatu vodi poslanec Anže Logar. Slovenci smo sicer za dokapitalizacijo neustrezno vodenih in zato zgubaških državnih bank, poleg NLB še NKBM (pozneje prodana tujcem z odložnim pogojem) in Abanke, doslej plačali več kot pet milijard evrov.

Težave z bančnim sistemom pa zelo dobro poznajo tudi na Islandiji, le da tam bank niso dokapitalizirali, ampak so bančno krizo rešili tako, da so jih pustili propasti.

Islandija pred krizo Islandija, ki ima danes nekaj več kot 327.600 prebivalcev, je v nekaj letih postala svetovna finančna velesila, ki je tuje vlagatelje privlačila z visokimi obrestmi in nizkimi davki. Vrednost islandske krone se je od leta 1994 do leta 2008 povečala za 900 odstotkov, borzni in nepremičninski balon sta se vztrajno napihovala.

Od leta 2000 se je islandski bančni sektor izjemno povečal. Bilančna vsota islandskega bančnega sektorja je bila pred začetkom krize desetkrat večja, kot je znašal njihov letni BDP, obveznosti bank pa so BDP presegale dvajsetkrat.

"Banke naj propadejo" Sistem ni bil vzdržen. Ko je leta 2008 svetovna finančna kriza zadela Islandijo, se je bančni sistem sesul. Da bi preprečila bankrot države, je vlada takoj radikalno ukrepala:

- V nekaj dneh je sprejela sveženj ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema. - Pustila je, da so tri največje islandske banke propadle. - Devalvirala je domačo valuto. - Uvedla je obsežne preiskave poslovanja bank in našla odgovorne. - Pred sodišče je postavila predsednika vlade Geira Haarda in glavne bančnike.

Ob prisilni poravnavi treh največjih bank se je sesul skoraj ves bančni sektor, trgovanje na borzi se je skoraj ustavilo. Prebivalci so množično dvigovali denar, kupovali devize in polnili zaloge živil, saj je bila negotovost velika, mnogo ljudi je ostalo brez dela.

Vlada je jamčila za depozite na Islandiji, za tiste v podružnicah islandskih bank v tujini pa ne, zaradi česar je Islandija pristala v sporu z Nizozemsko in Veliko Britanijo.

Država je znižala sicer visoke islandske plače, a tega ni storila z absolutnim nižanjem, kar bi zmanjšalo kupno moč, ampak je raje za 60 odstotkov znižala vrednost krone.

Za ohranitev domačih depozitov in za preprečevanje nadaljnje devalvacije je Islandija potrebovala tudi tujo pomoč – od Mednarodnega denarnega sklada je prejela 2,1 milijarde dolarjev (po današnjem tečaju bi to znašalo 1,9 milijarde evrov), od sosednjih držav pa 2,5 milijarde dolarjev (2,2 milijarde evrov).

BDP Islandije in Slovenije v milijardah dolarjev
Vir: tradingeconomics.com

Uvedena je bila obsežna preiskava bančnega sistema, sprožili so več kot 60 kazenskih postopkov. "Mislim, da ne bi mogli vzpostaviti zaupanja v sistem, če s tem ne bi opravili. Gre za zaupanje," je za BBC Radio dejal eden glavnih preiskovalcev.

Islandija je iz krize izšla po dveh letih Po gospodarski rasti je Islandija že nekaj let med prvimi v Evropi in ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti. Ta se je močno znižala z ustvarjanjem delovnih mest zlasti v turizmu in energetiki. Islandija ima nizko inflacijo, stabilno valuto in predčasno vrača svoje dolgove. Najhitreje se razvija turizem, ki je največ prispeval k proračunskemu presežku. Število tujih obiskovalcev se je v zadnjih desetih letih potrojilo. Država postaja vedno bolj privlačna tudi za visokotehnološka podjetja.

Stopnja brezposelnosti na Islandiji in v Sloveniji
Vir: tradingeconomics.com

Toda naloga še ni končana. Javni in zunanji dolg se počasi znižujeta, a še vedno ostajata visoka. Povprečno gospodinjstvo je izgubilo 35 odstotkov dohodka. Številni Islandci delajo precej več kot pred krizo, da lahko vzdržujejo svoje družine. Dodatno obremenitev pomenijo višji davki. Multinacionalke še vedno odhajajo iz države, pa tudi visokoizobraženi Islandci, ker ne najdejo primernih služb.