Iranska seksualna revolucija

V Iranu so se v zadnjem desetletju zgodile drastične spremembe. Lahko bi celo rekli, da se je začela seksualna revolucija. Mnogi iranski priseljenci na Zahodu so po obisku Teherana šokirani. "London je v primerjavi s Teheranom konservativno mesto," je ob vrnitvi iz domovine dejal v Britaniji živeči Iranec.

Seveda uradni državni statistični podatki ne govorijo o seksualni revoluciji, toda kljub temu se tudi iz uradne statistike da izluščiti spremembe v družbi. Med njimi je najopaznejše padanje števila rojstev. Vzrok za to sta tako dostopnost kontracepcije, ki omogoča načrtovanje družine, kot tudi razpad tradicionalnih družinskih vrednot. V dvajsetih letih se Iran spopada z največjim padcem števila rojstev v svoji zgodovini. Leta 1986 je bil naravni prirastek prebivalcev 3,9 odstotka, leta 2012 pa le še 1,2 odstotka. In to čeprav je več kot polovica Irancev mlajša od 35 let.

Istočasno je narasla starost mladoporočencev. Moški so se prej poročali pri 20, zdaj pri 28 letih. Iranke so se pred dobrim desetletjem poročale povprečno stare 19 let, zdaj se med 24. in 30. letom. Še bolj zanimiv je podatek o samskih. Kar 40 odstotkov prebivalcev, starih toliko, da naj bi bili že poročeni, je samskih. Naraslo je tudi število ločitev. Leta 2000 jih je bilo registriranih okoli 50 tisoč, leta 2010 že 150 tisoč. Trenutno je ena ločitev na sedem zakonov. Odstotek je še višji v mestih. Recimo v Teheranu se loči vsak 3,7 zakonski par.

Tudi moška prostitucija Spremenjen odnos do zakona in ločitve je dramatično spremenil tudi odnos do spolnosti. Glede na raziskave iranskega ministrstva za mladino je velika večina anketiranih mladih moških priznala, da so imeli pred poroko vsaj eno spolno razmerje. Okoli 13 odstotkov teh "nezakonskih" razmerij se je končalo z nosečnostjo in splavom. To je podatek, ki je bil še pred eno generacijo, praktično nemogoč. Zato ni presenetljivo, da je zaradi raziskave ministrstvo opozorilo, da so "nezdravi odnosi in moralni razpad glavni razlog za veliko število ločitev med mladimi Iranci".

Po drugi strani pa je vzcvetela ilegalna seksualna industrija. Še pred desetletjem je prostitucija sicer obstajala, a je bila globo skrita. Zdaj je v mestih le vogal stran. Prostitutke delujejo tudi že na ulicah. Samo v Teheranu naj bi jih delalo okoli 85 tisoč.

Seveda tudi v tem primeru ni uradne statistike. Vodja državne socialne organizacije je za BBC nedavno dejal, da bi bile take statistike škodljive za družbo, saj bi imele negativen psihološki učinek. Toda neuradne raziskave kažejo, da je okoli deset odstotkov iranskih prostitutk poročenih. To je še posebej presenetljivo, če vemo, da je po islamskih zakonih zunajzakonska spolnost kazniva. Še bolj pa je presenetljiv podatek, da niso vse iranske prostitutke ženske. Vse več je moških. Tako kot je vse več premožnih žensk srednjih let in mladih izobraženih žensk, ki si za kratka spolna razmerja najamejo moške prostitute.

Seveda bi bilo napačno trditi, da so tradicionalne družinske vrednote v Iranu izginile. Iranska patriarhalna družba je še vedno močna, ortodoksne vrednote se še vedno upoštevajo v provincialnih mestih in na vaseh. Prav tako bi bilo napačno razumeti, da se seksualna revolucija dogaja le v velikih mestih.

Kljubovanje oblasti Toda zakaj se sploh dogajajo te spremembe v iranski družbi? Razlogov je več. Ekonomski dejavnik, urbanizacija, novi načini komunikacije, vse več visoko izobraženih žensk – to je le nekaj razlogov. Vse to se sicer pojavlja tudi v drugih bližnjevzhodnih državah, toda tam se zdi, da se družba vse bolj zavija v konservativnost. Kaj je torej drugače v Iranu? Oblast. Rigidna, puritanska oblast, ki se bori proti zlu in promovira tradicionalne vrednote, v resnici v iranski družbi spodbuja liberalnost.

Od leta 1979, ko je na oblast prišel Ajatolah Homeini in se je začela islamska revolucija, je oblast vedno promovirala vrednote kolektivne moralnosti in uvajala striktna pravila obnašanja. Vse to z namenom, da bi izbirali meje med zasebno in javno sfero družbe. Ohranitev islamskega značaja družbe je bila ena poglavitnih nalog oblasti. To pa pomeni, da skorajda ni zasebnega življenja, ki ga ne bi definiral islamski zakon. Kleriki so nenehno objavljali fatve, ki so opredeljevale najbolj intimne trenutke v življenju posameznika.

Zdaj, 34 let let pozneje, pa je Homeinijevim naslednikom spodletelo ustvariti utopično islamsko družbo. Seksualna revolucija med mladimi je neke vrste pasivni odpor proti oblasti. S takim kljubovanjem režimu so Iranci zavedno ali podzavestno izvali njegovo legitimnost. Počasi, a zagotovo lahko iranska seksualna revolucija oslabi ideološki nadzor oblasti, so zapisali v reviji Foreign Policy.