Preobrat: Dolg nos za Ruse in ZDA, a odlična novica za Ukrajino #vŽivo

21.34 Iran: Ne bomo se vpletali v konflikt, ostajamo nevtralni

Iz Bele hiše so ta teden sporočili ugotovitev ameriških obveščevalcev, da bo Rusija od Irana kupila več sto brezpilotnih letal za uporabo v vojni proti Ukrajini. Iran naj bi že ta mesec začel uriti ruske vojake za uporabo teh letal, so trdili v ZDA.

Zdaj se je izkazalo, da to ne bo držalo. Iransko zunanje ministrstvo je danes namreč zavrnilo navedbe, da bodo v Rusijo poslali več sto brezpilotnih letal. 

"Res je, da imamo vojaški sporazum z Rusijo, a v tem konfliktu ne bomo pomagali nobeni strani," so sporočili svojo namero, da ostanejo nevtralni in da ne prispevajo k nadaljnjemu zaostrovanju bojev v Ukrajini. 

#Iran denied selling military equipment and drones to #Russia.

Officials of the Islamic republic assure that Iran does not intend to interfere in the conflict and avoids any steps to escalate tension. pic.twitter.com/VrReJKeEEr

— NEXTA (@nexta_tv) July 13, 2022

20.06 Križani triletni deček: Brutalna lažna zgodba kremeljskih propagandistov, ki je razbesnela Ruse in jih sovražno nastrojila proti Ukrajincem

12. julija 2014 so ruski državni mediji, prvi med velikimi je bil Kanal 1 Rusija, eden najbolj gledanih televizijskih kanalov v Rusiji, začeli širiti zgodbo, da je ukrajinska milica v Slovjansku, kraju v ukrajinski proruski separatistični regiji Donetsk, na Leninovem trgu javno križala triletnega dečka. Njegovo mamo naj bi po tem, ko naj bi deček zaradi hudih muk umrl, z vrvjo privezali na tank in jo vlekli po mestu. Zgodbo je za Kanal 1 Rusija povedala domnevna prebivalka Slovjanska Galina Pišnjak:

Mnogi skeptiki so takoj podvomili v verodostojnost zgodbe, v prvi vrsti zato, ker v Slovjansku takrat ni bilo nobenega Leninovega trga, temveč samo Trg oktobrske revolucije, pa tudi zato, ker je Rusija, ki je takrat že izvajala vojaške operacije v Ukrajini (20. februarja 2014 si je priključila polotok Krim) potrebovala podporo javnosti v obliki zgroženosti nad Ukrajinci. Šlo naj bi tudi za dimno zaveso za zakritje dejstva, da se ruski vojaki umikajo iz Slovjanska.

Ruski neodvisni medij Nova Gazeta je zgodbo o križanem dečku razmontiral v manj kot enem dnevu, saj so v Slovjansk poslali novinarja, ki je ugotovil, da o domnevnem brutalnem dogodku noben prebivalec mesta ne ve ničesar. Zaključili so, da si je vse skupaj verjetno izmislila žena enega od vojakov proruskih separatistov v Donbasu.

Russia Today oziroma RT, eden najbolj mednarodno prepoznavnih ruskih propagandnih medijev, je zgodbo hitro umaknil in javno oznanjal, da niso nikoli pisali o križanju otrok v Ukrajini, a so jih tisti, ki so shranili posnetke zaslona njihovega poročanja, postavili na laž. Russia Today se je sicer zelo potiho oziroma skoraj na skrivaj, prek svojega obskurnega profila na Twitterju z le nekaj tisoč sledilci, opravičil za objavo zgodbe in oznanil umik, ker se je opirala na nepotrjene podatke.

Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Precej več časa si je vzel Kanal 1 Rusija, ki je 12. julija 2014 prvi objavil odmevno zgodbo o križanju triletnega dečka. Uradno so jo, pa čeprav jim je to sodeč po zapisanem ("Ja, ni bilo križanja, a morda je bila to divja fantazija ženske, ki doživlja grozote vojne") z jezika šlo izredno težko, umaknili šele 21. decembra 2014. 

14.28 Dmitri Rogozin, šef Roskozmosa in veliki Putinov zaveznik, ki rad rožlja z jedrskim orožjem, morda odhaja v Ukrajino

Vladimir Putin je po poročanju ruskih medijev danes podpisal odlok, s katerim je s položaja ruske vesoljske agencije Roskozmos razrešil Dmitrija Rogozina in ga nadomestil z dozdajšnjim namestnikom ruskega premierja Jurijem Borisovom, ki ima, sodeč po njegovem življenjepisu, dovolj izkušenj, da zasede ta položaj, saj je že med delom v ruski vladi nadzoroval vesoljsko in vojaško industrijo Rusije. 

Rogozinu se medtem, tako poročajo nekateri ruski mediji, na primer Meduza, morda obeta karierno napredovanje, kot ga še ni doživel. Vladimir Putin bi ga namreč lahko določil za vodjo osebja v regijah Ukrajine, ki jih je po skoraj petih mesecih invazije uspelo zasesti Rusiji. 

Ena od možnosti za napredovanje Rogozina, ki je v preteklih mesecih postal znan kot eden največjih ruskih jedrskih "fanatikov", saj je drugim državam večkrat grozil z napadi ali uničenjem (primer 1, primer 2), je sicer tudi imenovanje na položaj svetovalca predsednika Vladimirja Putina. 

Dmitri Rogozin in Vladimir Putin leta 2009, ko je bil Rogozin še posebni ruski odposlanec v zvezi Nato. Foto: AP / Guliverimage

V Rusiji je neke vrste javna skrivnost, da si Rogozin tega verjetno želi najbolj od vsega. Znano je bilo namreč, da je bil Rogozin, sicer nekdanji namestnik predsednika ruske vlade, zelo nezadovoljen z delovnim mestom direktorja Roskozmosa, kamor ga je Putin imenoval leta 2018. Na vse kriplje naj bi si prizadeval priti nazaj v Putinov ožji krog. Tem prizadevanjem so v zadnjih mesecih mnogi pripisali tudi zelo ostro retoriko Rogozina glede jedrskih bomb in napadov na druge države.

14.03 Število žrtev napada na Vinico narašča

Ukrajinski reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih po ruskem napadu na mesto Vinica v osrednji Ukrajini, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 23 ljudi, tudi otroci. Ruska stran je medtem zatrdila, da je bil cilj četrtkovega napada zgradba, v kateri so se predstavniki ukrajinskih sil sestali s tujimi dobavitelji orožja.

🇺🇦 Cleanup has begun in a square in #Vinnytsia that was hit by Russian attacks on Thursday morning killing at least 23 people.

Prosecutors are gathering evidence of what they are already describing as a "war crime"@gullivercragg and ⁦@ludovicdf report from Vinnytsia ⤵️ pic.twitter.com/4NWxQ7daxl

— FRANCE 24 English (@France24_en) July 15, 2022

Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v današnjem poročilu navedli, da po napadih v Vinici še vedno pogrešajo 18 ljudi, 73 pa jih je v bolnišnici zaradi poškodb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med žrtvami napada so tudi trije otroci, najmlajša žrtev je štiriletna deklica, ki je bila v času napada zunaj z mamo. Slednja je preživela, vendar je po operaciji v kritičnem stanju, je povedal predstavnik oblasti v Vinici Sergij Borzov. Ukrajinski reševalci medtem nadaljujejo odstranjevanje ruševin, v operaciji pa po njihovih navedbah sodeluje več kot štiristo ljudi.

Na slikah, ki so jih ukrajinski uradniki razdelili po napadu na mesto, ki leži stotine kilometrov stran od frontne črte, je videti zoglenele ostanke prevrnjenih avtomobilov, obkrožene z zgorelimi ruševinami, poroča AFP. Predsednik Zelenski je v četrtkovem rednem nagovoru opozoril, da se bo število žrtev verjetno povečalo. Na desetine ljudi še vedno pogrešajo, mnogi pa so v bolnišnicah v kritičnem stanju. "Nobena druga država na svetu ne predstavlja takšne teroristične grožnje kot Rusija," je dejal Zelenski. Prav tako si nobena država ne dovoli "vsakodnevnega uničevanja mirnih mest in običajnega človeškega življenja z manevrirnimi raketami in raketnim topništvom," je dodal.

Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da je bil cilj napada na Vinico z natančnimi raketami tipa kalibr zgradba, v kateri so se poveljniki ukrajinske vojske sestali s predstavniki tujih dobaviteljev orožja. Ruske sile so pri tem "uničile vse udeležence" srečanja, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Rusija vztrajno zavrača ukrajinske navedbe, da napada civilne cilje, in trdi, da so cilj njihovih napadov v Ukrajini vojaške tarče.

13.37 Russia Today odpira svoje predstavništvo v Srbiji

Ruska državna televizija Russia Today bo odprla svoje predstavništvo v Srbiji, je v četrtek razkril srbski portal Nova.rs. Evropska unija je Russia Today prepovedala oddajanje zaradi podpiranja ruske agresije na Ukrajino, zato je novica že naletela na ostre odzive v Bruslju, tudi od slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Klemna Grošlja.

Prihod Russia Today v Srbijo je za Nova.rs potrdila glavna in odgovorna urednica televizijskega kanala Sputnik Srbija Ljubinka Milinčić. Dodala je, da so v teku priprave, oddajanje pa se še ne bo začelo. Po poročanju portala bo Milinčićeva vodila tudi televizijo Russia Today, a ta tega ni želela ne potrditi ne zanikati.

Evropski poslanec Grošelj je za Nova.rs dejal, da je odpiranje ruske državne televizije Russia Today v Srbiji še en pokazatelj, da srbski predsednik Aleksandar Vučić oddaljuje državo od EU. "To je zame grozna novica. Kaže na to, da je Vučić vse manj proevropski politik, ampak nasprotno od tega. Na žalost je to realnost, ki jo imamo v Srbiji," je izjavil. "Če se bodo razmere v Srbiji dodatno zaostrile, bo zagotovo prišlo tudi do uradnega poziva Evropskega parlamenta za zamrznitev pogajanj in finančnih sredstev iz EU za Srbijo," je poudaril ter dodal, da je zelo težko upravičiti stališče Srbije.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano je za srbski portal N1 danes spomnil, da je EU uvedla omejitve za Russia Today v sklopu sankcij proti Rusiji ter da se od Srbije pričakuje, da se postopoma uskladi z zunanjo in varnostno politiko EU in njenimi odločitvami. "V kontekstu nezakonite ruske agresije na Ukrajino pričakujemo, da se Srbija vzdrži krepitve svojih vezi z Rusijo kot državo, ki pod svojim trenutnim vodstvom množično krši zapovedi Združenih narodov, mednarodno pravo in izvaja zločine nad ukrajinskim narodom," je še sporočil Stano.

Svet EU je že v marcu odločil, da ustavi distribucijo ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik na območju celotne Unije. Sankcije se nanašajo na vsa sredstva za prenos in distribucijo, kot so kabelska in satelitska televizija, platforme, spletne strani in aplikacije. V Bruslju so presodili, da sta omenjena medija pomembni orodji pri spodbujanju ruske agresije na Ukrajino ter da predstavljata pomembno in neposredno grožnjo javnemu redu in varnosti EU.

Svet EU je že v marcu odločil, da ustavi distribucijo ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik na območju celotne Unije. Foto: STA ,

13.28 Orban prepričan, da so sankcije EU proti Rusiji napaka

Madžarski premier Viktor Orban je bil danes znova kritičen do sankcij, ki jih je EU uvedla proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Prepričan je, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini.

Orban je v današnjem pogovoru za javni radio Kossuth dejal, da sankcije proti Rusiji ne bodo pomagale Ukrajini, temveč bodo uničile evropsko gospodarstvo. Bruselj je pozval, naj končno "dojame, da so naredili napako" in da so trenutne sankcije bolj prizadele Evropo kot Rusijo. "Mislili so, da bodo lahko vojno skrajšali s sankcijami, ker bi oslabitev Rusije prinesla hitre rezultate, vendar vojna še naprej traja," je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI.

Po Orbanovih besedah je jasno, da si je EU "streljala v pljuča in se zdaj bori za zrak". "V začetku sem mislil, da smo sami sebi streljali v nogo, a zdaj je jasno, da si je evropsko gospodarstvo streljalo v pljuča in se zdaj bori za zrak," je dejal madžarski premier po poročanju Reutersa. "Medtem ko Evropa izgublja, ZDA niso med poraženci. Namesto tega so bili ameriški poslovneži, kot je George Soros, med vojnimi dobičkarji," je dejal glede zmagovalcev in poražencev ukrajinske vojne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Orban je tudi prepričan, da je evropska zgodovina vstopila v "obdobje vojne" in ljudje se bodo morali boriti za stvari, ki so jih do zdaj imeli za samoumevne. "Nihče si 24. februarja ni mislil, da vojna med Ukrajino in Rusijo ne bo le spopad, temveč bo pomenila konec nekega obdobja in uvod v novo obdobje vojne v evropski zgodovini," je opozoril. Razen na frontah se vojna bije tudi v svetovnem gospodarstvu, še posebej pa v evropskem gospodarstvu, kar kažejo naraščajoče cene energentov.

Ena "velika bitka" se bo vodila za energetske vire in življenjske stroške, druga pa bo verjetno "boj za delovna mesta", saj politika sankcij in vojna potiskata evropsko gospodarstvo v recesijo, je še opozoril madžarski premier.

13.26 EU pripravlja dodatne sankcije proti Rusiji, tudi na uvoz zlata

Evropska unija pripravlja dodatne sankcije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki bodo glede na napovedi podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča vključevale tudi prepoved uvoza ruskega zlata. Poleg tega želijo onemogočiti izogibanje sankcijam.

EU bo preučila možnosti, "kako lahko uvede sankcije na zlato, ki je pomembna izvozna dobrina za Rusijo", je povedal Šefčovič pred neformalnim zasedanjem ministrov EU za evropske zadeve v Pragi. Dodal je, da razprava o tem še poteka. Kot so za STA povedali viri pri EU, bo v okviru dodatnih sankcij, pri katerih ne gre za nov sveženj, prepovedan uvoz zlata iz Rusije in zlata ruskega izvora iz tretjih držav.

EU namerava uvoz ruskega zlata prepovedati, potem ko so se konec junija o tem dogovorili voditelji skupine G7 na srečanju v Nemčiji. Evropska unija namerava po neuradnih informacijah s članicami skupine G7 uskladiti tudi druge sankcije.

Obenem bi glede na predlog Evropske komisije okoli 60 proizvodov dodali na seznam izdelkov, katerih izvoz je treba nadzorovati. Gre predvsem za proizvode, ki bi lahko bili uporabljeni v vojaške namene. Predstavljajo okoli 400 milijonov evrov evropskega izvoza, navajajo viri pri EU. Komisija želi uvesti tudi določila, v skladu s katerimi bodo morali oligarhi, ki so že na seznamu kaznovanih oseb, poročati o gospodarskih dejavnostih, zaradi katerih so se znašli na njem. S tem želijo vzpostaviti povezave med kršitvami sankcij in zaplembo premoženja.

Na seznam bi glede na predlog Bruslja sicer dodali 47 posameznikov, predvsem politike in oligarhe, ter osem pravnih oseb, so za STA še povedali viri. Kot je povedal Šefčovič, želi komisija s tokratnim predlogom, ki obenem po neuradnih informacijah podaljšuje veljavne ukrepe za šest mesecev, "zapreti vse izhodne poti za tiste, ki želijo zaobiti sankcije".

Stalni predstavniki držav članic pri EU bodo o sankcijah predvidoma razpravljali v ponedeljek zvečer po zasedanju zunanjih ministrov, navajajo viri. Tako se verjetno niti ministri za zunanje zadeve ne bodo mogli izogniti tej temi. Potrditev dopolnitve sankcij pa je predvidena v sredo. EU je k sprejetju sankcij danes v Pragi pozvala tudi namestnica ukrajinskega premierja Olga Stefanišin. "Upamo, da bo imel naslednji sveženj sankcij močan omejevalni potencial in da bo sprejet brez odlašanja," je povedala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Evropska unija je sicer do zdaj zaradi ruske agresije na Ukrajino sprejela šest svežnjev sankcij proti Rusiji. Zadnji, ki vključuje tudi delni embargo na uvoz ruske nafte, je bil sprejet v začetku junija.

10.56 ZDA in Japonska izvedle vojaške vaje

Sredi napetosti med Rusijo in Kitajsko so ZDA in Japonska izvedle vojaške vaje z več kot 50 bojnimi letali.

V vojaških vajah je sodelovalo deset letal F-22 ameriških zračnih sil, štiri letala F-35 in 13 letal F-15, je včeraj sporočilo japonsko obrambno ministrstvo. Poleg ameriških bojnih letal je bilo na nebu videti še 20 japonskih lovcev F-15 in F-2 ter tri ameriška izvidniška letala, piše CNN.

Japonsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so japonska in ameriška lovska letala na nebu nad Japonskim morjem, Tihim oceanom in Vzhodnokitajskim morjem z namenom "izboljšati taktične sposobnosti in skupno odzivanje na krizne situacije". 

Kitajske in ruske vojaške ladje so v zadnjih tednih namreč vse bolj prisotne okoli Japonske.

10.42 Napad na mesto Mikolajev

Ukrajinci trdijo, da je Rusija danes zjutraj na južno ukrajinsko mesto Mikolajev, ki je del regije Mikolajev, izstrelila najmanj deset raket.

Guverner regije Mikolajev Vitalij Kim je dejal, da so bile prizadete mestne univerze. "Danes so ruski teroristi napadli dve največji univerzi v Mikolajevu. Izstrelili so najmanj deset raket," je sporočil.

#Ukraine Vitaly Kim, the head of Mykolaiv region, reported that missiles hit two universities in the regional center. In the morning, around 10 explosions were heard in the city pic.twitter.com/fCydv7CuP0

— Hanna Liubakova (@HannaLiubakova) July 15, 2022

10.37 Države, ki bodo Rusijo kaznovale za vojne zločine

Na konferenci v Haagu je 45 svetovnih držav podpisalo dokument, da bodo kaznovale ruske vojne zločine. Med njimi so države Evropske unije, Velika Britanija, ZDA, Kanada, Mehika in Avstralija.

Britanski odvetnik in tožilec Karim Khan je dejal: "Preprosta resnica je, da medtem ko govorimo, otroci, ženske in moški, mladi in stari živijo v strahu."

7.14 Putin podpisal nov zelo bizaren zakon

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki predvideva visoke zaporne kazni za vse, ki pozivajo k ukrepanju proti ruski varnosti, kar je še ena poteza Moskve, da utiša vsak glas, ki nasprotuje vojaški ofenzivi v Ukrajini. 

Po novih določbah bodo vsi, ki pozivajo k ukrepanju proti varnosti, kaznovani z od dvema do štirimi leti zapora. Kazen se lahko zviša na pet let, če je poziv izdan prek medijev, in na sedem let, če ga je izvedla organizirana skupina. Poleg tega je ruski predsednik podpisal zaostritev omejitev za posameznike in organizacije, označene kot "tuje agencije", kar je namenjeno zatiranju kritik proti Kremlju.

Drugi ukrep predvideva do 20 let zapora za vsakega ruskega državljana, ki sodeluje v konfliktu v tuji državi, ki je v nasprotju z ruskimi interesi. Putin je podpisal tudi besedilo o denarnih kaznih in zaporni kazni do sedem let za vse, ki so seznanjeni z državnimi skrivnostmi in zapustijo državo brez predhodne odobritve.

Novice Je ta del Evrope kot zaklet?

Novice Grozovit prizor: hči umrla, mami utrgalo nogo #vŽivo

Novice Končno dobra novica glede dogajanja v Ukrajini #vŽivo