Intenzivne hrvaške priprave za schengen

Za Hrvaško je vstop v schengensko območje strateško pomemben cilj, primerljiv vstopu v Evropsko unijo. Vstop naše jugovzhodne sosede v enotno območje prostega pretoka ljudi pa je pomemben tudi za Slovenijo, pri čemer je odprava mejnih prehodov in mejnega nadzora na slovensko-hrvaški meji le eden od učinkov. Varovanje zunanje schengenske meje zelo pomembno za Bruselj Toda vsaj še kakšni dve leti, če sodimo po slovenskih izkušnjah, ne moremo pričakovati, da bomo med Slovenijo in Hrvaško potovali brez mejne kontrole in tudi zunaj mejnih prehodov. Hrvaška ima namreč pred sabo zajeten seznam nalog, ki jih mora izpolniti, preden bo lahko Evropsko unijo prepričala o svoji sposobnosti varovanja nove zunanje schengenske meje. Ta naloga je pomembna tudi za Bruselj, ki je v ta namen Hrvaški dal na razpolago 120 milijonov evrov.

Ta namenska evropska sredstva bodo po pojasnilih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve porabili za krepitev vseh infrastrukturnih, tehničnih, informacijskih in administrativnih zmogljivosti mejne policije pri učinkovitem izvajanju zunanje meje na kopnem in na morju. Med drugim bodo obnovili in zgradili objekte za delo in namestitev enot mejne policije, vključno z gradnjo novega mejnega prehoda Stara Gradiška, ki bo povezoval hrvaško avtocestno omrežje s tistim v Bosni in Hercegovini po mostu prek Save, ki ga bodo še zgradili. Dodatno bodo usposabljali policiste za nove naloge pri varovanju zunanje meje, za popolnejši nadzor zunanje kopenske in morske meje pa načrtujejo tudi nabavo še enega letala oziroma helikopterja, so nam še odgovorili iz Zagreba.

Sodobna tehnološka oprema, izobraževanje, koordinacija … Mejne prehode in mejne policiste že opremljajo z najnovejšo tehnično opremo za izvajanje mejnega nadzora, med drugim prenosnimi termokamerami, detektorji mamil, eksploziva, ogljikovega dioksida in srčnega utripa, endoskopi in napravami za ugotavljanje pristnosti listin – opremo, ki jo že uporablja slovenska policija pri varovanju zunanje schengenske meje.

Med pomembne dozdajšnje dosežke približevanja Schengenu Zagreb navaja vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega središča, ki skrbi za izmenjavo informacij in druge oblike sodelovanja z drugimi državami članicami, uvedbo nacionalnega informacijskega sistema za upravljanje z državno mejo na vseh 100 mejnih prehodih na zunanji meji ter številna pripravljalna dela, predvsem izvedbe pripadajočih javnih naročil. Do zdaj je za približevanje schengenskemu območju Hrvaška porabila dober poldrugi milijon bruseljskih namenskih evrov in začela dve predevalvaciji. Večja odgovornost tudi za preprečevanje nezakonitih migracij Hrvaška bo v skladu s postopki za varovanje zunanje schengenske meje zgradila tudi dva prehodna centra za tujce, za kar je sredstva prav tako zagotovila Evropska unija. Eden bo v Tovarniku na vzhodu Slavonije, kjer bo prostor za 62 ljudi, drug pa v Trilju v splitskem zaledju. Razširili bodo tudi zmogljivosti v sprejemnem centru za nezakonite migrante v Ježevem na vzhodnem obrobju Zagreba. Z vstopom v schengensko območje hrvaška namreč prevzema enotno vizumsko in migrantsko politiko schengenskega območja. Kot pred leti Slovenija bo tudi Hrvaška morala zapirati nekatere poti na zunanji meji Z namenom preprečevanja prehodov zunaj mejnih prehodov je Hrvaška kot del priprav za vstop v schengensko območje sprejela odlok o preprečevanju cest in poti na državni meji z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Na skupaj 52 cestah in gozdnih poteh, kjer ni mejnih prehodov, bodo postavili betonske ovire, strošek njihove postavitve znaša okrog 20 tisoč evrov in ga prav tako krije bruseljska blagajna. To je povsem običajen postopek pred vstopom v schengensko območje, tudi Slovenija je pred vstopom z zapornicami, zasutjem in na druge načine onemogočila 116 manjših cest in gozdnih poti na meji s Hrvaško. Dobro sodelovanje slovenske in hrvaške policije Pri pripravi hrvaških načrtov aktivnosti za vstop v schengensko območje so sodelovali tudi strokovnjaki slovenske policije, o uspešnem sodelovanju na skupni meji pa priča tudi dejstvo, da je meja med Slovenijo in Hrvaško ena od redkih zdajšnjih zunanjih meja schengenskega območja, kjer se število nedovoljenih migracij ne povečuje drastično, so nam pojasnili na slovenski policiji. Opažajo tudi manjše število zavrnjenih oseb na mejnih prehodnih in zlorab dokumentov.

Kakšen je postopek schengenske evalvacije? Izjavo o pripravljenosti na začetek schengenske presoje naj bi Hrvaška predala v začetku julija ali najpozneje v drugi polovici leta. Na slovenski policiji so nam razložili, da se po podani izjavi sproži postopek presoje z obsežnim vprašalnikom, nato pa kandidatko še obiščejo skupine strokovnjakov iz drugih držav članic, ki nadaljujejo ugotavljanje, ali so izpolnjeni vsi pogoji za vključitev v schengensko območje. Poročila obravnavajo posebne delovne skupine v Bruslju, ob izpolnitvi vseh pogojev se postopek konča s sprejemom sklepov Sveta Evropske unije o vključitvi države v schengensko območje, s tem pa tudi z ukinitvijo sistematskih kontrol na notranjih mejah. Ves postopek običajno traja najmanj leto in pol, pojasnjujejo na slovenski policiji. Kam bodo šli zdajšnji mejni policisti? Odprava mejnih prehodov pomeni nove delovne zadolžitve za policiste, ki zdaj tam opravljajo svoje naloge. Pri izvajanju mejne kontrole in varovanju zunanje schengenske meje zunaj mejnih prehodov trenutno po podatkih policije dela 1.450 slovenskih policistov, ob tem pa Sindikat policistov Slovenije ocenjuje, da se je zaradi odhodov njihovo število v zadnjih treh letih zmanjšalo za približno 300.

Tako slovenska kot tudi hrvaška policija je že pred časom ustanovila delovno skupino, katere nalogi sta zagotavljanje varnosti na slovensko-hrvaški meji tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje, a tudi načrtovanje novih enot in delovnih mest, kamor bodo lahko prerazporejeni zdajšnji mejni policisti. Sindikat: policistov je že zdaj ponekod odločno premalo Pri Sindikatu policistov Slovenije so nam pojasnili, da se bodo ob ukinitvi mejnih prehodov s Hrvaško ustanovile nove in okrepile obstoječe policijske enote za izravnalne ukrepe, ki so namenjene notranjemu varovanju meja – takšne že danes delujejo na mednarodnih prometnih povezav v okviru zagotavljanja varnosti na zdajšnji notranji meji. Takšni enoti nastajata na območju policijskih uprav Celje in Novo mesto.

Na Sindikatu policistov Slovenije ob tem opozarjajo, da spremembe ne bi smele posegati v pridobljene statuse in pravice policistov in ne bi smele pripeljati do odpuščanj zaradi presežkov. Zaradi pričakovanih dodatnih odlivov policistov, večinoma zaradi upokojitev in prestopov v gospodarstvo, pričakujejo, da bo dovolj nezapolnjenih primernih delovnih mest v enotah v notranjosti države. V nekaterih enotah je po njihovih podatkih kadrovska zasedba že zdaj zgolj polovična glede na predpisano sistemizacijo.

Že zdaj veliko lažje čez obmejne mejne prehode Vstop Hrvaške v Evropsko unijo je vendarle prinesel eno zanimivo olajšavo za prehod slovensko-hrvaške meje še pred vstopom Hrvaške v schengensko območje. Od 15. julija lani je prestop meje čez mejne prehode za obmejni promet, teh je med Slovenijo in Hrvaško 22, za državljane Evropske unije in Švice, Norveške, Islandije in Lihtenštajna mogoč z osebno izkaznico ali potnim listom, torej brez maloobmejne dovolilnice za upravičence iz obmejnih območij oziroma potrebe za nakup enkratne maloobmejne prepustnice za vse ostale državljane Evropske unije oziroma schengenskega prostora. Na meji Slovenije s Hrvaško je še 25 kopenskih mejnih prehodov za mednarodni promet (odprti za vse potnike) in 22 meddržavnih mejnih prehodov (odprti le za državljane Evropske unije oziroma schengenskega območja). Po vstopu Hrvaške v schengensko območje bo imela Slovenija le še tri mejne prehode za mednarodni zračni promet in dva za mednarodni morski promet.