Zaskrbljujoče ameriško poročilo: Med rusko okupacijo v Hersonu je ...

“I have nothing to hide,
“This is a criminal war that Russia started. I want to do everything I can to make it stop.”
Nikita Chibrin, a member of Russia’s armed forces, said he was eager to testify in an international court about his experiences in Ukraine. pic.twitter.com/DCn10P5Tbk

— ajit4g (@ajit4g1) November 18, 2022 

20.56 Zaskrbljujoče ameriško poročilo: Med rusko okupacijo v Hersonu izginilo na stotine ljudi

Na stotine ljudi je bilo pridržanih ali pa so izginili v južni regiji Herson, medtem ko je bila ta pod rusko okupacijo, so v poročilu zaključili raziskovalci univerze Yale. V izjavi je ameriška administracija dejala: "Rusija mora ustaviti te operacije in umakniti svoje sile, da konča nepotrebno vojno, ki je ne more in ne bo zmagala, ne glede na to, kako podla in obupana je njena taktika."

Poročilo je dokumentiralo pridržanje in izginotje 226 ljudi v Hersonu med marcem in oktobrom, od katerih jih je bila četrtina domnevno mučenih, pet pa jih je umrlo.

19.58 Rusija obtožila ukrajinsko stran usmrtitve več ruskih vojakov

Rusija je danes obtožila ukrajinsko stran, da je usmrtila več ruskih vojakov, ki so se predali, kar po mnenju Moskve predstavlja "vojni zločin". Moskva se pri tem sklicuje na videoposnetke, ki naj bi prikazovali usmrtitev ducata vojakov. Gre za zadnje v vrsti obtožb o zlorabah med skoraj devet mesecev trajajočo vojno v Ukrajini.

Do navedb Moskve prihaja po tistem, ko so Združeni narodi ta teden objavili poročilo, v katerem piše, da so bili vojni ujetniki na obeh straneh podvrženi mučenju in zlorabam.

Rusko obrambno ministrstvo je danes navedlo primer domnevno ubitih ruskih vojakov, pri čemer se je sklicevalo na videoposnetke, ki so zaokrožili na družbenih omrežjih v ruskem jeziku in naj bi prikazovali trupla ruskih vojakov, ki so se predali ukrajinskim silam in bili nato ubiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva je kijevske oblasti obtožila "namernega in metodičnega umora" več kot desetih ruskih vojakov, ki naj bi bili ubiti "s streli v glavo", česar, kot so navedli, ni mogoče prikazati zgolj kot "tragično izjemo".

Eden od posnetkov prikazuje vojake, ki naj bi se predali več vojakom v kamuflažnih oblekah z rumenimi trakovi na rokavih. Vojaki, ki so se predali, ležijo na tleh na dvorišču hiše, polne ruševin. Video se nenadoma prekine, ko se zaslišijo streli.

Drug videoposnetek prikazuje okoli ducat trupel, obkroženih z domnevnimi madeži krvi. AFP videoposnetkov ni mogel neodvisno potrditi, rusko obrambno ministrstvo pa ni navedlo, kdaj so bili posneti.

Ruski svet za človekove pravice je sporočil, da so se domnevne usmrtitve zgodile v Makijivki, vasi v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk. Ukrajinska vojska je zatrdila, da je vas ta teden ponovno zavzela.

Predsednik sveta Valerij Fadejev je na družbenih omrežjih sporočil, da bodo zaprosili za odziv in preiskavo mednarodne skupnosti. Ob tem je, sklicujoč se na navedbe obrambnega ministrstva, dejal, da ta "brutalni umor" ni bil "prvi in ne edini vojni zločin", ki naj bi ga zagrešile ukrajinske sile.

Ruski preiskovalni odbor pa je danes sporočil, da je na podlagi omenjenih videoposnetkov sprožil kazenski postopek zaradi množične usmrtitve ruskih vojakov, ki da so jo zakrivili ukrajinski vojaki, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Primer so odprli na podlagi videoposnetka, na katerem naj bi ukrajinski vojaki usmrtili najmanj enajst neoboroženih ruskih vojakov, ujetih na ozemlju regije Lugansk.

Preiskovalci sedaj ugotavljajo, kdo je posnetek posnel. "Potekajo še druga preiskovalna in operativna dejanja za razkritje vseh okoliščin dogodka," so po poročanju Tass sporočili iz preiskovalnega odbora.

18.46 Zaskrbljujoči rezultati ankete? Putinu zaupa skoraj osemdeset odstotkov Rusov.

Stopnja zaupanja ruskih državljanov v predsednika Vladimirja Putina je v zadnjem tednu dni padla za 1,5 odstotne točke in kaže, da mu zdaj zaupa 78 odstotkov državljanov, je pokazala raziskava Ruskega centra za raziskovanje javnega mnenja.

"Na vprašanje zaupanja državljanov Vladimirju Putinu je 78 odstotkov vprašanih odgovorilo pozitivno. Stopnja odobravanja dela ruskega predsednika je bila 73,7-odstotna," še navaja poročilo, poroča ruska prorežimska tiskovna agencija TASS.

Med drugim delo ruske vlade podpira 49 odstotkov vprašanih, pobude ruskega premierja Mihaila Mišustina pa 52,2 odstotka vprašanih. Poročilo navaja, da ruskemu premierju zaupa 61,3 odstotka vprašanih. Raziskavo so izvedli od 7. do 13. novembra na 1.600 anketirancih, starejših od 18 let, še poroča TASS.

17.16 Finska predstavila načrt za postavitev ograje na meji z Rusijo

Finska je danes predstavila načrt za krepitev nadzora na meji z Rusijo, ki vključuje tudi postavitev 200-kilometrske ograje. Ta načrt je odgovor Helsinkov na povečane napetosti ob meji zaradi ruske invazije na Ukrajino.

Kot so navedli pri finski mejni straži, bi bilo približno 200 kilometrov od 1.300 kilometrov dolge meje z Rusijo ograjenih, kar bi stalo približno 380 milijonov evrov. Ograja bo visoka več kot tri metre z bodečo žico na vrhu.

Posebej občutljivi deli meje bodo opremljeni s kamerami za nočno opazovanje, lučmi in zvočniki, je na novinarski konferenci pojasnil vodja projekta Ismo Kurki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gradnja ograje bo potekala v treh fazah. Najprej bodo marca prihodnje leto na mejnem prehodu Imatra poskusno postavili tri kilometre dolgo ograjo. Na podlagi teh izkušenj bo v drugi fazi proti koncu leta 2023 zgrajenih nadaljnjih 70 kilometrov ograje na območjih ob mejnih prehodih.

Vlada ima v proračunu že predvidenih šest milijonov evrov za pilotno shemo in 139 milijonov za drugo fazo. Zadnja faza naj bi bila končana leta 2025 ali 2026, pa je novinarjem povedal brigadni general Jari Tolppanen iz finske mejne straže. Po njegovih besedah gre za enega največjih projektov, ki se jih je kadarkoli lotila mejna straža.

V strahu, da bi Moskva lahko uporabila migrante za izvajanje političnega pritiska na Finsko, je država, ki je julija v luči dogajanja v Ukrajini zaprosila za članstvo v zvezi Nato, sprejela spremembe svojega zakona o mejni straži.

Finska je septembra začela beležiti močno povišano število prečkanj meje z Rusijo, ki so jo mnogi Rusi zapustili, da bi se izognili delni vojaški mobilizaciji, ki jo je ukazal ruski predsednik Vladimir Putin. Konec meseca so nato mejo za Ruse s turističnimi vizumi zaprli.

Čeprav je finsko-ruska meja v preteklosti "dobro delovala", pa je vojna v Ukrajini temeljito spremenila varnostne razmere, je po poročanju AFP še opozoril Tolppanen.

16.51 Državna pogreba za žrtvi torkove eksplozije rakete na Poljskem

Poljska bo ta konec tedna izvedla državna pogreba za dve osebi, ki sta v torek umrli ob padcu rakete na vas Przewodow blizu ukrajinske meje, je danes za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal lokalni župnik. Iz Ukrajine so medtem potrdili, da so njihovi strokovnjaki začeli sodelovati pri preiskavi tragičnega dogodka.

Ločena pogreba bosta potekala v soboto in nedeljo, je še dodal duhovnik.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je za PAP povedal, da so ukrajinski preiskovalci že na terenu pri vasi, kamor je padla raketa. Po navedbah predstavnikov Poljske in ZDA gre najverjetneje za raketo, ki je bila del ukrajinske protiletalske obrambe in je ponesreči zadela tarčo na poljski strani meje. V Kijevu niso prepričani, da je res tako.

Poljski predsednik Andrzej Duda je medtem opozoril, da mora njegova država biti pripravljena na več neposrednih posledic vojne, ki poteka v sosednji Ukrajini.

"Na žalost moramo biti na nek način pripravljeni, da se bodo zaradi vojne na naši meji ponovno zgodile nesreče," je dejal Duda v Rzeszowu na vzhodu Poljske.

Dejal je, da bo Poljska storila vse, kar je v njeni moči, da se to ne bi zgodilo. Vendar pa je bilo državo nemogoče zaščititi pred zadnjim incidentom, saj se noben obrambni sistem ne bi mogel odzvati dovolj hitro, je dodal.

Poljska in Nato sta v sredo posredno krivdo za napad pripisala Moskvi, ki da je Kijev postavila v položaj, ko se mora braniti pred ruskimi napadi.

Vendar ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej trdi, da je šlo za rusko raketo in da je bil krater, ki ga je ustvarila, prevelik, da bi ga povzročila protiletalska raketa. Kljub temu je priznal, da ne more z gotovostjo trditi, kaj se je zgodilo.

16.41 Nizozemska zaradi malezijskega letala na pogovor poklicala ruskega veleposlanika

Nizozemska je danes poklicala na pogovor ruskega veleposlanika v tej državi zaradi odziva Moskve na obsodbo v zvezi s sestrelitvijo malezijskega potniškega letala nad Ukrajino leta 2014. Rusija je nizozemsko sodišče, ki je v četrtek tri obtožene obsodilo na dosmrtni zapor, obtožila politično motivirane sodbe.

Rusko zunanje ministrstvo je označilo za "škandalozno" sodbo nizozemskih sodnikov, ki so dva Rusa in Ukrajinca v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo zaradi sestrelitve malezijskega letala, v kateri je umrlo 298 ljudi. Med žrtvami je bilo 193 Nizozemcev.

Moskva se je odzvala z besedami, da je bilo nizozemsko sodišče pod "pritiskom brez primere" nizozemskih politikov, tožilcev in medijev, sojenje pa bi se lahko zapisalo v zgodovino kot "eno najbolj škandaloznih v zgodovini sodnih postopkov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vsi smo slišali sodbo sodišča. Rusija je včeraj to zavrnila kot politični proces," pa je v izjavi za AFP ruski odziv komentiralo nizozemsko zunanje ministrstvo.

Rusija s tem po mnenju ministrstva diskreditira nizozemsko pravno državo, kar je "absolutno nesprejemljivo". "Zato je bil danes popoldne poklican na pogovor ruski veleposlanik in zaprošen za pojasnilo," je navedlo ministrstvo.

Nizozemsko sodišče je v četrtek spoznalo za krive Rusa Sergeja Dubinskega in Igorja Girkina ter Ukrajinca Leonida Harčenka. Rusa Olega Pulatova pa je oprostilo obtožb. Sodbo so izrekli v odsotnosti obtožencev, ki niso hoteli sodelovati v dve in pol leti trajajočem sodnem procesu na Nizozemskem.

Letalo družbe Malaysia Airlines, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bilo sestreljeno 17. julija 2014, v času intenzivnih spopadov med ukrajinskimi in proruskimi silami na separatističnem vzhodu Ukrajine.

15.53 Ukrajina poroča o srditih spopadih z ruskimi silami v Donbasu

Ukrajinske in ruske enote so po navedbah generalštaba ukrajinske vojske vpletene v srdite spopade na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine. Generalštab v Kijevu je danes poročal o topniškem in tankovskem obstreljevanju več vasi na tem območju.

Po ukrajinskih navedbah je prišlo do obstreljevanja vasi Vodjane, Krasnohorivka in Marjinka blizu mesta Avdijivka. Trditev Kijeva ni bilo mogoče neodvisno preveriti, a se ujemajo s poročili ruskih vojaških blogerjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Položaj na prvi bojni liniji za zdaj ostaja nespremenjen, dodaja dpa.

Do silovitega obstreljevanja je prišlo tudi okoli mesta Bahmut in na območju Kupjanska, kjer je pomembno železniško križišče.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes poročalo o izgubah ukrajinskih sil na ozemlju separatistične doneške ljudske republike. Kot je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov, je ukrajinska vojska v poskusih zaustavitve napredovanja ruskih enot na območju vasi Sladkoje, Vladimirovka in Pavlovka izgubila več kot sto mož in bila potisnjena nazaj na začetne položaje, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

15.28 Nemški častnik zaradi vohunjenja za Rusijo obsojen na pogojno zaporno kazen

Častnika nemške vojaške rezerve, ki je bil aprila obtožen zaradi vohunjenja, ker je med letoma 2014 in 2020 posredoval informacije ruskim obveščevalnim službam, so danes obsodili na pogojno zaporno kazen, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočilo nemško zvezno tožilstvo.

Das OLG Düsseldorf hat einen deutschen Spion in russischen Diensten verurteilt. Ralph G. erhielt am Freitag wegen geheimdienstlicher Agententätigkeit eine Bewährungsstrafe von einem Jahr und neun Monaten. Der Angeklagte hatte die Vorwürfe vor Gericht eingeräumt. pic.twitter.com/L1YRrNRghF

— TRT Deutsch (@TRTDeutsch) November 18, 2022

Tožilstvo je navedlo, da je bil obtoženi "v stiku z rusko obveščevalno službo prek različnih oseb od oktobra 2014". Do marca 2020 naj bi osumljenec tem stikom večkrat posredoval "dokumente in informacije", ki so se nanašali na vojaško rezervo in njeno delovanje. Sodišče v Düsseldorfu mu je izreklo pogojno kazen enega leta in devetih mesecev, pri čemer je navedlo, da je priznal krivdo in da nima policijske kartoteke.

Osumljenec je bil poleg svoje vloge v rezervi zaradi svojega civilnega poklica tudi član več odborov nemških podjetij, dodaja AFP. Tako naj bi posredoval tudi osebne podatke visoko rangiranih pripadnikov nemške vojske in osebnosti iz poslovnega sveta.

"V zameno za svoje storitve je obtoženi prejemal vabila na dogodke, ki so jih organizirale ruske vladne agencije," je še navedlo tožilstvo. 65-letnik, znan kot Ralph G., je eden od številnih domnevnih ruskih vohunov, ki so jih odkrili na nemških tleh.

Prejšnji teden je nekdanji varnostnik na britanskem veleposlaništvu v Berlinu priznal krivdo za posredovanje informacij Rusiji, sodišče v Münchnu je aprila izreklo enoletno pogojno zaporno kazen ruskemu znanstveniku, ker je Moskvi posredoval skrivnosti o evropskem programu vesoljskih raket Ariane, oktobra 2021 pa je bila nekemu Nemcu izrečena dveletna pogojna zaporna kazen, ker je ruskim tajnim službam posredoval načrte vladnih stavb.

15.03 Kijev ponovno vzpostavlja železniško povezavo s Hersonom

Ukrajina bo danes ponovno vzpostavila železniško povezavo med glavnim mestom Kijev in nedavno osvobojenim Hersonom, je prek družbenih omrežij sporočil namestnik guvernerja hersonske regije Sergij Hlan. Prvi vlak bo zapustil Kijev danes ob 22.14 po lokalnem času in v mesto Herson prispel ob 9. uri zjutraj.

Potem ko so se ruske sile prejšnji teden v celoti umaknile z desnega brega reke Dneper, so v regionalno prestolnico kmalu za tem vstopili ukrajinski vojaki.

Herson je v ponedeljek obiskal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal novinarjem, je želel s svojo navzočnostjo izraziti osebno podporo prebivalcem tega južnoukrajinskega mesta, ki je bilo od začetka ruske agresije februarja pod rusko zasedbo.

Herson je edina regionalna prestolnica, ki jo je Rusom od začetka invazije uspelo zavzeti, in njihov umik od tam velja za enega največjih ruskih neuspehov v vojni.

11.20 Papež verjame v mir v Ukrajini, poziva k "demilitarizaciji src"

Papež Frančišek je v pogovoru, ki ga je danes objavila italijanska La Stampa, ponovno izrazil pripravljenost, da posreduje za doseganje miru v Ukrajini, potem ko jo je pred devetimi meseci napadla Rusija. "Mir v Ukrajini je mogoč," verjame voditelj Rimskokatoliške cerkve, a ljudje se morajo najprej zavezati k "demilitarizaciji svojih src".

"Tri svetovne vojne v enem stoletju. In še vedno se ne naučimo ničesar," je dejal papež Frančišek. Foto: Reuters "Vsi moramo biti pacifisti. Želimo si miru, ne le prekinitve ognja, ki utegne služiti ponovni oborožitvi. Pravi mir, ki je plod dialoga," je med drugim poudaril papež, ki pa izpostavlja, da moramo z demilitarizacijo najprej začeti sami pri sebi, "v svojih srcih".

Znova je tudi potrdil, da je Vatikan pripravljen "narediti vse, kar je v njegovi moči, da posreduje in konča konflikt v Ukrajini". Še naprej namreč verjame v doseganje miru v Ukrajini in je zato vse pozval, da vztrajajo pri prizadevanjih za pomiritev med Moskvo in Kijevom: "Da, imam upanje. Ne obupajmo, mir je mogoč."

Papež pogosto moli za ljudi v Ukrajini, izrazil je tudi pripravljenost, da sam obišče to državo, a se obenem izogiba označevanju Rusije kot agresorke, spominja nemška tiskovna agencija dpa.

85-letni Frančišek je sicer v pogovoru za italijanski časnik kritiziral "oblastiželjnost in trgovino z orožjem", v katerih korenini tragedija vojne, in obžaloval, da se iz zgodovine ne naučimo ničesar.

"Tri svetovne vojne v enem stoletju. In še vedno se ne naučimo ničesar," je dejal. Kot "tretjo svetovno vojno" je že večkrat označil številne vojne in konflikte po vsem svetu ter grožnje z uporabo jedrskega orožja, dodaja dpa.

10.55 Rusija utrjuje položaje na Krimu

Rusija utrjuje svoje položaje na Krimskem polotoku, ki si ga je priključila leta 2014, potem ko so ukrajinske sile izpod nadzora ruske vojske iztrgale velik kos ozemlja v sosednji regiji Herson na jugu Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Na ozemlju Krima pod mojim nadzorom poteka utrjevanje položajev, da bi zagotovili varnost vseh prebivalcev Krima," je na družbenih omrežjih sporočil Sergej Aksjonov, vodja ruskih oblasti na okupiranem polotoku.

Poudaril je, da bodo trenutno načrtovani ukrepi, ki se izvajajo po navodilu oblasti v Moskvi, zadostovali za zagotovitev varnosti na Krimu.

10.40 Švedska: V bližini uničenih plinovodov v Baltskem morju najdene sledi razstreliva

Švedski tožilec Mats Ljunggvist, ki vodi preiskavo škode na plinovodih Severni tok 1 in 2, je potrdil, da je šlo za sabotažo, in dejal, da so našli sledi razstreliva. Dodal je tudi, da so vse skrbno dokumentirali.

"Med preiskavo kraja zločina, ki je potekala v Baltskem morju, so bile izvedene obsežne operacije. Analiza, ki je bila zdaj opravljena, kaže sledi razstreliva na več najdenih predmetih. Da bi prišli do trdnejših zaključkov, nadaljujemo delo," je še povedal.

9.57 Ruski vojak, čigar četa je osumljena najhujših zločinov, je pripravljen pričati 

Vojak, čigar četa je bila obtožena vojnih zločinov v predmestju Kijeva, v Buči, je dejal, da je pripravljen pričati pred mednarodnim sodiščem, poroča Guardian. Ko so predmestje osvobodili, so tam našli številna trupla mučenih in pomorjenih civilistov. 

27-letni Nikita Čibrin, ki čaka na azil v Španiji, je povedal, da je od svojih vojaških kolegov dnevno poslušal govorice o spolnem nasilju in pobojih civilistov v okolici Kijeva, preden je junija dezertiral. Dodal je, da so njegovi tovariši iz ukrajinskih domov pogosto kradli pralne stroje in druge gospodinjske aparate.

Trdi, da pri vojnih zločinih ni sodeloval, ker mu je bila od začetka, ko je izražal nestrinjanje z vojno, dodeljena drugačna, nebojna funkcija. Odvzeli so mu čin in ga poslali daleč stran od bojišča. Dodaja, da v Ukrajini ni izstrelil niti naboja.

"Nimam česa skrivati. To je zločinska vojna, ki jo je začela Rusija. Želim storiti vse, kar je v moji moči," je dejal Čibrin, rojen v Jakutsku v Sibiriji, ki je del vojske od leta 2021. 

"Moj oddelek je vstopil v Ukrajino iz Belorusije prvi dan invazije. Prvi mesec smo bili v vasi Lipivka. Sploh nismo vedeli, da se bomo borili v Ukrajini. Prevarali so nas," je dejal zdaj že nekdanji vojak in dodal, da je veliko ljudi iskalo izhod iz vojne, a so jim nadrejeni grozili z umorom.

27-letnik trdi, da mu je uspelo pobegniti tako, da se je skril v tovornjak, ki je šel po hrano in opremo v Rusijo. V Španiji je nastanjen v zatočišču za priseljence v Madridu. 

9.32 Rusija: Ukrajinci zadeli šolo v Donecku

Ruska državna tiskovna agencija je poročala, da so Ukrajinci zadeli šolo v okupirani regiji Doneck. Župan Donecka Aleksej Kulemzin je zapisal, da je bilo na osrednjo četrt mesta izstreljenih deset granat, od katerih sta dve padli v neposredno bližino šole.

Po pripovedovanju domačinov je bilo približno pet zadetkov. Glede na to, da je bilo obstreljevanje v času policijske ure, žrtev ni bilo. Preiskovalni odbor Ruske federacije je na Telegramu sporočil, da preiskuje incident. Trditve niso bile neodvisno preverjene.

8.39 IAEA pozvala Rusijo k takojšnjemu umiku iz jedrske elektrarne Zaporožje

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v četrtek znova pozvala Rusijo k takojšnjemu umiku iz jedrske elektrarne v Zaporožju na jugovzhodu Ukrajine. Svet guvernerjev agencije je v tretji resoluciji od začetka vojne v Ukrajini Rusijo tudi pozval, naj prekine vse dejavnosti v ukrajinskih jedrskih objektih, poročajo tuje tiskovne agencije.

Svet guvernerjev je v resoluciji med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi pritiska Rusije na ukrajinske zaposlene in aretacij v elektrarni.

35-članski svet guvernerjev je o resoluciji glasoval za zaprtimi vrati. Po poročanju tujih tiskovnih agencij sta Rusija in Kitajska glasovali proti resoluciji, sedem držav članic pa se je vzdržalo.

Jedrska elektrarna v Zaporožju, največja nuklearka v Evropi, je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strah pred jedrsko nesrečo. IAEA si prizadeva, da bi na območju jedrske elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje za jedrsko nesrečo.

6.30 Zelenski: Več kot deset milijonov prebivalcev je brez elektrike

Volodimir Zelenski je dejal, da je več kot deset milijonov ljudi trenutno brez elektrike. Opozoril je, da je treba okrepiti zračno obrambo. 

Zaradi množice ruskih napadov na kritično ukrajinsko infrastrukturo so številni prebivalci ostali brez elektrike in vode, kar povzroča vse večjo zaskrbljenost, saj se bliža zima. Ukrajina ima običajno dolge, mrzle zime s temperaturami do -20 stopinj Celzija.

V svojem večernem nagovoru je ukrajinski predsednik dejal, da Kijev dela "vse, da bi normaliziral" oskrbo z energijo. "Brez elektrike so prebivalci regij Vinica, Odesa, Sumi in Kijev," je dodal. 

Ukrajinski predsednik v Volodimir Zelenski je dejal, da je treba okrepiti zračno obrambo. Foto: Reuters Ukrajinska vojska je sporočila, da energetsko infrastrukturo države neprestano napadajo ruske rakete in brezpilotna letala.

Zelenski je v videonagovoru med drugim pozval zaveznike, naj okrepijo ukrajinsko zračno obrambo, ter dejal, da je bilo v manj kot enem dnevu sestreljenih šest ruskih križarskih raket in pet brezpilotnih letal iranske izdelave.

"Le popolna zaščita ukrajinskega neba bo tako Ukrajino kot Evropo zaščitila pred številnimi mogočimi eskalacijami ruske agresije in bo zagotovo spodbudila Rusijo, da resnično konča vojno," je sklenil. 

6.16 Ruske rakete zadele položaje v več regijah, siloviti spopadi v Donecku 

Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruske rakete in granate zadele položaje v več regijah, hudi spopadi pa se nadaljujejo tudi v regiji Doneck, poroča Sky News. 

Kot so pojasnili, so ruske sile streljale na mesti Bahmut in bližnji Soledar, ruske rakete so padle tudi na Balaklijo v severovzhodni regiji Harkov in na Nikopol, mesto na nasprotnem bregu akumulacijskega jezera Kahovka in jedrske elektrarne Zaporožje. 

V regiji Doneck te dni potekajo najhujši spopadi v devetmesečni ruski vojni proti Ukrajini.

6.12 Ukrajinci prispeli na Poljsko, čakajo na dostop do mesta eksplozije

Ukrajinci zahtevajo, da jim poljske pristojne službe omogočijo dostop do lokacije na obmejnem območju na jugovzhodu Poljske, kjer je v torek padla raketa in ubila dva človeka. 

Varšava in zahodni zavezniki pravijo, da dokazi s prizorišča kažejo, da je eksplozijo povzročila ukrajinska protiletalska raketa. Kijev to zanika, trdijo, da imajo dokaze o ruski sledi. 

Novice Peskov: Ukrajinsko infrastrukturo napadamo, ker ne želijo privoliti v pogajanja

Novice Golobov svetovalec za nacionalno varnost: Ta incident kaže, v kako resnih časih živimo

Novice Še ena nepojasnjena smrt? V pisarni našli mrtvega ruskega polkovnika.

Novice V urjenju ukrajinskih vojakov bodo sodelovali slovenski inštruktorji