Hrvaška je jeseni sklenila za več kot sto milijonov evrov vreden orožarski posel z Američani. Srbija se po novo orožje obrača k svoji zgodovinski zaveznici Rusiji. Je varnost na Balkanu ogrožena?
Na stotisoče beguncev in migrantov, ki so se to poletje in jesen (ter se še danes) prek balkanskih držav pomikali proti severni Evropi, je povzročilo tako humanitarno kot politično krizo. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako pred dobrim mesecem dni opozorila, da si ne želi, da bi napetosti med državami na Balkanu prerasle v nove vojaške spopade, pri čemer je imela v mislih dogajanje na srbsko-hrvaški meji.
Več sto milijonov evrov vredna ameriška donacija Hrvaški
Hrvaški premier Zoran Milanović je nemški kanclerki zagotovil, da na Balkanu ne bo novih spopadov. Toda ravno med Milanovićevim vodenjem hrvaške vlade so naši južni sosedje dodobra prenovili svoj arzenal. Po poročanju hrvaškega časnika Jutarnji list je uradni Zagreb v začetku oktobra ameriško administracijo prosil za donacijo šestnajstih samohodnih večcevnih raketometov MLRS M270.
Donacija helikopterjev že odobrena
Ameriški kongres je že v začetku septembra odobril donacijo 16 izvidniških helikopterjev Kiowa Warrior. Darilo ameriške administracije je vredno vsaj sto milijonov dolarjev. Hrvaška se je ob tem zavezala, da bo v prihodnjih treh letih za izobraževanje pilotov, rezervne dele, strelivo in usposabljanje posadk namenila nekaj več kot 20 milijonov dolarjev (18,8 milijona evrov).
Hrvaška pa svoje bojne moči ne povečuje le z ameriško pomočjo. Na zadnji vojaški paradi v Zagrebu so svetu ponosno pokazali nemške samohodne havbice, za katere so po podatkih hrvaškega obrambnega ministrstva odšteli 41 milijonov evrov (38,7 milijona evrov). Če zraven prištejemo še brezpilotna letala, ki jih hrvaško obrambno ministrstvo kupuje skupaj s kmetijskim ministrstvom, se bo bojna moč naše južne sosede precej povečala, s tem pa se bo dodobra spremenilo vojno ravnotežje v regiji, poudarja Jutarnji list.
Srbi ne sedijo križem rok
Na hrvaško oboroževanje se je hitro odzvala Srbija. Premier Aleksandar Vučić je poudaril, da Srbija pozorno spremlja večanje arzenala v soseščini. "Storil bom vse, da varnost državljanov Srbije ne bo ogrožena," besede srbskega predsednika vlade povzema srbski časnik Blic. Tako je mogoče razumeti tudi nedavno Vučićevo pot v Rusijo, kjer se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal tudi o nakupih orožja.
Balistične rakete, havbice, helikopterji in letala
Srbija bo po poročanju srbskih medijev dodobra okrepila svojo bojno moč. Srbija se lahko namreč v kratkem nadeja vsaj dveh vojaških helikopterjev Mi-17V-5, z Rusi pa so se dogovorili tudi za sodelovanje pri proizvodnji ruskega orožja v Srbiji. Z ruskim orožjem in oborožitvenim sistemom bodo med drugim nadgradili bojna oklepna vozila 8x8 Lazar.
Putin in Vučić sta se pogovarjala tudi o nakupu vojaških letal Mig 29 in protizračnega obrambnega sistema S 300, a je srbski premier poudaril, da si Srbija kljub visokim ruskim popustom nakupa zaradi prazne državne blagajne ne more privoščiti. "Z nikomer si ne želimo spopadov, preprosto moramo biti pripravljeni obvarovati državo," je po poročanju spletnega portala Vesti online med obiskom v Moskvi strasti miril Vučić.
Oboroževanje v soseščini ne predstavlja nevarnosti za regijo
Obramboslovec Vladimir Prebilič s fakultete za družbene vede pojasnjuje, da gre za povsem legalno oboroževanje, saj so nakupi orožja izvedeni skladno z normami in pravili trgovine z orožjem. To se po njegovih besedah dogaja zato, ker dozdajšnja oprema ne dosega standardov sodobnih oboroženih sil.
"Ker ne gre za izrazito ofenzivne oborožitvene sisteme, menim, da je nakup opreme težko dojemati kot grožnjo varnostnega položaja v regiji oziroma neposredne korelacije med varnostnimi izzivi v jugovzhodni Evropi in omenjenimi nakupi ni mogoče enoznačno izkazati," pravi Prebilič.
Dodaja, da je Hrvaška tako kot Slovenija članica severnoatlantskega zavezništva (Nato), zato je pričakovati ravnanje, skladno z medpartnerskimi odnosi, ki v primeru nakupov orožja ene države članice ne vodijo v podobno ravnanje druge. Po njegovem prepričanju je najpomembneje, da se upoštevajo tudi mehanizmi Ovse, ki članicam te organizacije nalagajo medsebojno obveščanje v primeru takšnega ravnanja.
Slovenija si prizadeva za ohranjanje stabilnosti v regiji
Z vprašanjem, ali povečano oboroževanje v regiji predstavlja nevarnost za varnostni položaj v regiji, smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve. Poudarili so, da si Slovenija na različne načine prizadeva za ohranjanje stabilnosti v regiji, med drugim tudi s spodbujanjem vključevanja držav regije v evroatlantske povezave. "Naj spomnimo, da je pred kratkim potekalo srečanje voditeljev držav v regiji, tako imenovani proces Brdo–Brioni, v okviru katerega so voditelji pozvali tudi h krepitvi stabilnosti, varnosti in blaginje za države Jugovzhodne Evrope."