Ponedeljek,
26. 5. 2014,
18.00

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Hrvaška referendum

Ponedeljek, 26. 5. 2014, 18.00

8 let, 8 mesecev

Hrvaški sindikati javnega sektorja napovedali referendum

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Predsedniki 17 hrvaških sindikatov javnega sektorja so napovedali, da bodo 5. junija začeli zbirati podpise za referendum, ki bi z zakonom prepovedal najemanje zunanjih izvajalcev v javnem sektorju.

Za sindikate je nesprejemljiv predlog vlade o privatizaciji spremljevalnih in pomožnih dejavnosti v javnem sektorju. Izjema je zgolj zdravstvo. Sindikati nasprotujejo predlogu, po katerem bi bili tisti, ki opravljajo čiščenje, vzdrževanje, pomivanje, likanje, kuhanje, prevoz in zaščito na šolah, v državnih uradih, vladnih agencijah, kulturnih in drugih javnih ustanovah, prepuščeni zasebnim delodajalcem in trgu.

Stipić: Naj državljani odločijo, za kaj gre Predsednik sindikata šolstva Preporod Željko Stipić je na novinarski konferenci v Zagrebu poudaril, da nameravajo z referendumom državljanom omogočiti, da povedo svoje mnenje o nadaljevanju privatizacije. Ta je po njegovi oceni največja pošast na Hrvaškem v zadnjih 20 letih. Za vlado pomeni zunanje izvajanje rešitev problema, za nas pa je to problem. Naj državljani odločijo, za kaj gre, je dejal Stipić.

Za uspeh referendumske pobude bodo morali sindikati v 14 dneh zbrati podpise desetih odstotkov oziroma približno 400.000 volilnih upravičencev. V sindikatih verjamejo v uspeh, saj imajo skupaj 125.000 članov, približno 250.000 ljudi pa je zaposlenih v javnih in državnih službah. Pobudo podpira tudi Samostojni sindikat zaposlenih v zdravstvu, kljub temu da vlada na tem področju ne načrtuje zunanjih izvajalcev.

Hrvaška vlada namerava z najemanjem zunanjih izvajalcev v spremljevalnih in pomožnih dejavnostih v javnem sektorju začeti konec junija. Na ta način naj bi se proračunski stroški znižali za med deset in 30 odstotkov. Po vladnih podatkih trenutno v teh dejavnostih zaposlujejo približno 26.500 ljudi, kar državo letno stane nekaj manj kot pol milijarde evrov.

Kritiki vladnega načrta izpostavljajo slabe izkušnje s tovrstnimi potezami v nekaterih drugih evropskih državah. Poudarjajo, da hoče vlada še eno področje odpreti vdoru zasebnih podjetnikov v breme davkoplačevalcev. Opozarjajo tudi, da se bo zagotovo pokazala povezanost med politiki in zasebnimi podjetniki, ki bodo opravljali privatizirane storitve v javnem sektorju.