Sreda, 3. 5. 2017, 11.34
7 let, 1 mesec
Vladna kriza na Hrvaškem
Hrvaške stranke znova v dirki s časom za 76 poslanskih rok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,08
3
Vse, kar morate vedeti o zdajšnji krizi oblasti pri jugovzhodnih sosedih, za katero je povod tudi primer Agrokorja.
V hrvaškem saboru se nekdanja partnerja v vladi HDZ premierja Andreja Plenkovića in Most (za zdaj še) predsednika sabora Boža Petrova ponovno prerekata, kdo bo prej – če sploh – zbral novo parlamentarno večino. Zakaj sta partnerja v vladi HDZ in Most že drugič pristala na bojni nogi in kako je v to vpleten Agrokor?
O čem bodo jutri odločajo v saboru?
Poslanci bodo predvidoma jutri odločali o zaupnici finančnemu ministru Zdravku Mariću. Opozicija, predvsem SDP, ki ga je nekoč vodil Zoran Milanović, zdaj pa Davor Bernardić, finančnemu ministru očita, da bi kot nekdanji direktor v Agrokorju moral vedeti za težave podjetja, še preden so dosegle vrhunec, in da v postopku reševanja, ki še traja, prav zaradi te zgodovine ni nepristranski.
Marić se zagovarja, da je bil le eden od 25 direktorjev Agrokorja in da njegovo področje delovanja ni bilo neposredno povezano s tekočim poslovanjem.
Božo Petrov, predsednik hrvaškega sabora in stranke Most (levo), in Andrej Plenković, premier in predsednik stranke HDZ - od partnerjev do nasprotnikov
Zakaj je izid te hrvaške krize pomemben za Slovenijo?
Vsa nesoglasja izvirajo ravno iz težav v koncernu Agrokor, katerega del je tudi slovenski trgovec Mercator.
Zakaj sta (nekdanja) zaveznika v hrvaški vladi spet postala nasprotnika?
Ko na glasovanju o podpori ministru Mariću v hrvaški vladi trije od štirih ministrov stranke Most niso dali pozitivnega glasu, je premier Andrej Plenković dobesedno v isti sapi naročil njihovo razrešitev. Z obrazložitvijo, da tisti, ki ne podpirajo vseh ministrov v vladi, ne uživajo več njegovega zaupanja.
Ali je Plenković lahko sprejel takšno odločitev?
Čeprav v stranki Most menijo, da razrešitve ne bi smel sprejeti brez njihovega soglasja, hrvaški strokovnjaki ustavnega prava pojasnjujejo, da premier s to odločitvijo ni ravnal v nasprotju s pravnimi normami.
Finančni minister Zdravko Marić bil je eden od direktorjev v Agrokorju, katerega del sta tudi največji hrvaški trgovec Konzum in največji slovenski trgovec Mercator,
Ali je hrvaška vlada padla?
Odvisno, koga vprašate. V stranki Most in opoziciji pravijo, da je padla, v najmočnejši stranki HDZ pa, da ni in da gre zgolj za preoblikovanje. Če po današnjem glasovanju minister Marić ne bo dobil potrebne parlamentarne večine, bo padec vlade veliko očitnejši in bodo hrvaški volivci najverjetneje v kratkem spet izbirali poslance.
Nekateri si celo želijo, naj to postane jasno čim prej, da bi lahko izredne parlamentarne volitve bile skupaj z drugim krogom bližajočih se lokalnih volitev – seveda če se bo izšlo tudi z zakonsko predpisanimi roki.
Ali ima HDZ dovolj poslanskih rok za podporo ministra Marića?
Predstavniki HDZ so od prvega dneva zatrjevali, da imajo zadostno večino, a zdaj vendarle kaže, da ni tako, ker so včeraj med drugim potekali pogovori s predstavniki nekaterih manjših strank in poslanci manjšin. Prav sodelovanje z manjšinami, predvsem s poslancem srbske narodnosti Miloradom Pupovcem, bi lahko bil za desni pol stranke HDZ zadosten razlog za nezadovoljstvo in morda celo odklon od premierja Plenkovića, ki velja za zmerno krilo stranke.
Ali bo hrvaškem premierju Andreju Plenkoviću uspelo zbrati 76 poslanskih rok in podpisov za sestavo prenovljene vlade ali bodo hrvaški volivci znova na izredne parlamentarne volitve?
Ali HDZ torej zbira glasove poslancev samo za podporo ministra Marića?
Največja vladajoča stranka HDZ zatrjuje, da ima 79 podpisov, to je absolutna večina, za nezaupnico predsedniku sabora Petrovu. Ob tem celo pravijo, da bi v luči tega moral Petrov odstopiti sam, češ da je jasno, da ne uživa podpore. Petrov, ki je glasovanje o svoji nezaupnici uvrstil na dnevni red, a predvidoma za jutri, pa vztraja, da se o tem lahko glasuje šele po glasovanju o ministru Mariću, ko bo jasno, ali je vlada padla ali ne oziroma ali ima HDZ večino.
Kaj pa opozicija?
Opozicija je razdeljena – del bi podprl Petrova, a ne zato, ker bi se nujno strinjali z njim, temveč zato, da HDZ ne bi uveljavil svoje večine, in predvsem zato, da na morebitnih izrednih parlamentarnih volitvah ne bi sami izgubili svojega stolčka. Del opozicije je proti Petrovu, ker ga vidi kot del (zdaj že druge) nestabilne vlade, a to nikakor ne pomeni, da bi obenem podprli neko novo ministrsko zasedbo, ki bi jo predlagala HDZ.
O čem bodo še glasovali v četrtek?
Največja opozicijska stranka SDP je vložila pobudo za izglasovanje nezaupnice trem podpredsednikom sabora iz vrst stranke HDZ. Poslovniki in zakonodaja omogočajo, da v odsotnosti predsednika sabora trije podpredsedniki vodijo delo sabora praktično enako, kot bi ga vodil predsednik, zato ob zelo verjetnem padcu Petrova želijo preprečiti, da bi HDZ lahko takoj prevzel poln nadzor na vodenjem hrvaškega parlamenta.
Davor Bernardić, prvi mož opozicijske stranke SDP, ki je predlagala tudi glasovanje o zaupnici trem podpredsednikom sabora iz stranke HDZ. Tako se želijo prepričati, da ob odpoklicu zdajšnjega predsednika sabora Boža Petrova stranka HDZ ne bi (takoj) prevzela polnega nadzora nad vodenjem hrvaškega parlamenta.
Kakšen je verjeten izid?
V tem trenutku si tega nihče ne upa z gotovostjo napovedati. Interesov je veliko in med seboj se razlikujejo, zato je morda še najverjetnejši scenarij tisti, ki v sklepnem dejanju predvideva izredne parlamentarne volitve. Čeprav bi bilo to najbolj demokratično, je to scenarij, ki je za hrvaško državo (pre)drag, za naveličane volivce, ki jih pestijo vsakdanje težave, pa razlog več za nezadovoljstvo in resigniranost, ki bi se lahko pokazala v obliki še nižje volilne udeležbe.
3