Srdjan Cvjetović

Sreda,
14. 6. 2023,
22.13

Osveženo pred

1 leto, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,13

Natisni članek

Natisni članek

Uživajmo poletje Uživajmo poletje butični hoteli hotel Nenad Nizić Tullio Fernetich Dalmacija Istra morje Jadran turizem Hrvaška

Sreda, 14. 6. 2023, 22.13

1 leto, 5 mesecev

Drugi pogled na cene turistične ponudbe na Hrvaškem

"Hrvaška ni draga turistična destinacija!"

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,13
jadransko morje | Hrvaški turizem si prizadeva za odmik od množičnega k ponudbi višje kakovosrti. | Foto Thinkstock

Hrvaški turizem si prizadeva za odmik od množičnega k ponudbi višje kakovosrti.

Foto: Thinkstock

Tako menita lastnika dveh butičnih luksuznih hotelov na različnih delih jadranske obale, a vendarle opozarjata na nepravilnosti in nelogičnosti nekaterih nepoštenih ponudnikov, ki marsikje po državi neupravičeno nabijajo cene.

"V resnih lokalih cene nikoli ne bodo pretirane in tudi mi nismo zadovoljni s tem, kar opažamo v nekaterih sezonskih restavracijah," je prepričan Tullio Fernetich, lastnik butičnega hotela Heritage San Rocco v istrski vasici Brtonigla. "Ponekod na jugu Dalmacije imajo tako astronomske cene, da si v Istri nihče niti pomisliti ne upa na kaj takega."

"Težava ni v kakovostnih lokalih, ki s svojo ponudbo upravičujejo cene, težava so tisti, ki izkoriščajo prednosti, zaradi katerih gostje prihajajo v našo državo, in z visokimi cenami, ki jim kakovost ne sledi, skušajo v dveh mesecih zaslužiti za celo leto," opozarja lastnik istrskega hotela v stavbi iz 18. stoletja.

Tullio Fernetich: "Težava ni v kakovostnih lokalih, težava je v tistih, ki zlorabljajo prednosti Hrvaške kot destinacije in neupravičeno navijajo cene." | Foto: Mario Koštomaj Tullio Fernetich: "Težava ni v kakovostnih lokalih, težava je v tistih, ki zlorabljajo prednosti Hrvaške kot destinacije in neupravičeno navijajo cene." Foto: Mario Koštomaj

"Pristna ponudba mora zajemati tudi avtentično gastronomijo"

Težava je po njegovem mnenju dovolj velika, da bi zahtevala sistemsko reševanje. "Hvaležen sem vam za vprašanje, ali je Hrvaška draga, in tudi vsem, ki opozarjajo na ekscesne cene ponudnikov – ne more in ne sme biti kava, postrežena na bencinskem servisu, dražja od kave, postrežene v finem porcelanu v hotelu s štirimi ali petimi zvezdicami," je prepričan istrski gostinec.

Fernetich trdno verjame, da mora celovita hotelska ponudba zajemati tudi pristno gastronomijo, ki uporablja krajevne surovine in izpostavlja gastronomske posebnosti svojega domačega kraja.

"Trg bo naredil svoje"

Največji del gostov v Istri prihaja iz držav regije Alpe-Jadran, nam je povedal Fernetich, in ti dobro vedo, kaj je poštena cena. A cene so rasle tudi drugod, so prepričani predstavniki Hrvaške turistične skupnosti, ki vzroke za rast cen vidijo predvsem v višjih stroških za energente in plače zaposlenih.

Tullio Fernetich: "Ne more in ne sme biti kava, postrežena na bencinskem servisu, dražja od kave, postrežene v finem porcelanu v hotelu s štirimi ali petimi zvezdicami." | Foto: Srdjan Cvjetović Tullio Fernetich: "Ne more in ne sme biti kava, postrežena na bencinskem servisu, dražja od kave, postrežene v finem porcelanu v hotelu s štirimi ali petimi zvezdicami." Foto: Srdjan Cvjetović

"Resni gostinci iz vse regije smo povezani in vemo, kaj je poštena cena za raven storitve in kakovosti, verjamem pa tudi, da bo trg naredil svoje in nagradil tiste, ki si to zaslužijo, ter kaznoval tiste, ki zlorabljajo in stavijo na to, da če danes prevarajo enega tujca, bodo že jutri lahko opeharili drugega. Tudi jaz sem proti temu in se borim proti temu, saj kvarijo podobo hrvaškega turizma," je še povedal Fernetich.

"Pohvaliti je treba tisto, kar je dobro, in kritizirati, kar je slabo"

Fernetich zadovoljno ugotavlja, da se v tej smeri vendarle veliko premika. "Pohvaliti je treba tisto, kar je dobro, in kritizirati, kar je slabo. Gostje so seznanjeni in obveščeni, vedo, kaj iščejo, kje so dobre ocene in visoka kakovost, vedo, kaj lahko pričakujejo tam, kamor pridejo. Zaradi nekaterih ekscesov ni pošteno cele destinacije opisati kot oderuško."

Na vprašanje, kako rešujejo težave s pomanjkanjem kakovostnega kadra, kar v medijih pogosto omenjajo kot eno od trenutno največjih težav (hrvaškega) turizma, Fernetich odgovarja skoraj povsem enako kot Nenad Nizić, lastnik hotela Vestibul Palace v samem srcu splitske Dioklecijanove palače in tudi predsednik interesnega združenja približno 50 hrvaških butičnih hotelov Stories, ki ga je leta 2017 ustanovila hrvaška gospodarska zbornica.

Nenad Nizić, nekdanji nogometaš, ki je v letih 1979 in 1980 igral tudi v ljubljanski Olimpiji, je danes lastnik hotela Vestibul Palace v notranjosti splitske Dioklecijanove palače in predsednik združenja hrvaških luksuznih in butičnih hotelov Stories, ki ga je leta 2017 ustanovila hrvaška gospodarska zbornica. | Foto: Srdjan Cvjetović Nenad Nizić, nekdanji nogometaš, ki je v letih 1979 in 1980 igral tudi v ljubljanski Olimpiji, je danes lastnik hotela Vestibul Palace v notranjosti splitske Dioklecijanove palače in predsednik združenja hrvaških luksuznih in butičnih hotelov Stories, ki ga je leta 2017 ustanovila hrvaška gospodarska zbornica. Foto: Srdjan Cvjetović

"Stalni in motivirani sodelavci so jamstvo uspeha in resnosti"

Nekdanji nogometaš Hajduka, dve leti pa tudi juniorske zasedbe ljubljanske Olimpije, poudarja, da je tudi njegov hotel odprt celo leto in ima redno zaposlene delavce, ki so tudi finančno motivirani. "Če želiš uspeti, moraš imeti odlične in motivirane sodelavce in z njimi deliti svoj dobiček – le tako bo skupna zgodba stalno uspešna."

"V mojem hotelu delamo vsi družinski člani, tudi 80 odstotkov ostalih sodelavcev je zaposlenih za polni delovni čas in za celo leto, 70 odstotkov pa prihaja iz najbližjega okolja," pojasnjuje Fernetich. "To je jamstvo resnosti, nam in ostalim resnim ponudnikom ni vseeno, kaj si mislijo o nas."

Podobno je tudi v splitskem hotelu, katerega posamezne stene so izvirne iz tretjega stoletja. "Vsa čast filipinskim delavcem nekje drugje, toda kaj oni lahko gostu povedo o našem kraju, naših znamenitostih, naši gastronomiji, naših posebnostih?" se sprašuje Nizić, ki pravi, da je svojo poklicno pot v turizem začel pred 18 leti, ko na javni dražbi nihče drug ni oddal ponudbe za nakup nepremičnine, v kateri je danes njegov hotel.

Nenad Nizić: "Vsa čast filipinskim delavcem nekje drugje, toda kaj oni lahko gostu povedo o našem kraju, naših znamenitostih, naši gastronomiji, naših posebnostih?" | Foto: Mario Koštomaj Nenad Nizić: "Vsa čast filipinskim delavcem nekje drugje, toda kaj oni lahko gostu povedo o našem kraju, naših znamenitostih, naši gastronomiji, naših posebnostih?" Foto: Mario Koštomaj

Za kakovostno storitev gostom ni težko plačati več

"Prejšnji teden sem bil na finalu lige prvakov v Carigradu in v hotelu Fairmont plačal štiri tisoč evrov za nočitev, ki ni bila vredna tega denarja," je povedal Nizić. "Ravno tako nam našo zgodbo kvarijo tisti, ki na Hvaru računajo 16 evrov za plastenko vode, ali tisti, ki v Splitu v času Ultre in po njej svoje stanovanje v bloku oglašujejo kot palačo in tako nategujejo goste."

"Sama številka še nič ne pove, pomembno je, kaj gostu damo za ceno, ki jo je plačal. Čez mojo ceno se ni nikoli nihče pritožil, celo zgodilo se je, da so mi nekateri gostje povedali, da bi s tem, kar so dobili, z veseljem plačali več. Številni gostje se vračajo, zasedenost na letni ravni pa je okrog treh četrtin in to mi oboje veliko pomeni," je povedal Nizić.

"Še tako dobra kakovost ni dovolj, če se zanjo ne ve"

Lastnik butičnega splitskega hotela opozarja, da doseganje uspeha zahteva svoj čas. "Nov hotel potrebuje od štiri do pet let, da bi, če si to zasluži, zaslovel, če pa kdo želi ta čas skrajšati, je nujno premišljeno trženje, kjer pomagajo interesna združenja. Še tako dobra kakovost ni dovolj, če potrošniki zanjo ne vedo."

Split je ena izmed najbolj obiskanih destinacij na Hrvaškem. | Foto: Turistična zveza Splitsko – dalmatinske regije Split je ena izmed najbolj obiskanih destinacij na Hrvaškem. Foto: Turistična zveza Splitsko – dalmatinske regije

Nizić prav tako verjame, da kakovostne turistične ponudbe ne more zagotoviti nekdo, ki mu je to zgolj postranska ali sezonska dejavnost, kajti kakovost zahteva predanost.

Direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Bruno Bonifačić | Foto: HTZ/Davorin Mance Direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Bruno Bonifačić Foto: HTZ/Davorin Mance Odmik od množičnega turizma

Hrvaška se sicer strateško skuša umakniti od množičnega in sindikalnega turizma ter preusmeriti proti kakovostnejši ponudbi višjega razreda, je povedal direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Bruno Bonifačić.

"Ponudba najvišjega razreda prinaša okrog 12 odstotkov prihodkov turizma, spodbudno pa je, da je ravno v tem razredu povpraševanje zelo veliko in rezervacije najhitreje poidejo," je povedal Bonifačić.

Hrvaška ni samo poletni Jadran

Naša jugovzhodna soseda sicer upa, da ji bo letos uspelo preseči rezultate iz leta 2019, zadnjega predkoronskega leta, ki je bilo obenem najuspešnejše turistično leto za Hrvaško do zdaj. Preliminarne številke za letos jim dajejo razloge za ta optimizem: v prvih petih mesecih letos je glede na rekordno leto 2019 Hrvaška sprejela dva odstotka več gostov. Še bolj hrvaške turistične delavce opogumlja 12-odstotna rast števila nočitev, kar pomeni, da gostje ostajajo na Hrvaškem dalj časa.

Tudi Zagreb se lahko pohvali z rastjo obiska, a na Hrvaškem upajo, da bodo tudi ostali deli celinske Hrvaške okrepili svoj turizem. | Foto: Shutterstock Tudi Zagreb se lahko pohvali z rastjo obiska, a na Hrvaškem upajo, da bodo tudi ostali deli celinske Hrvaške okrepili svoj turizem. Foto: Shutterstock

Tej rasti so pomembno prispevali tudi gostje iz Slovenije, saj jih je v primerjavi z letom 2019 prišlo 11 odstotkov več, število nočitev pa je zraslo še za eno odstotno točko več. Naši sosedje si sicer zelo želijo, da Jadran okrepi svojo vlogo celoletne destinacije in da čim več svojih turističnih dosežkov preslikajo tudi na celinski del, ki obsega in ponuja veliko več kot samo hrvaško prestolnico Zagreb.