Grška vlada državne nepremičnine prodaja kar na internetu

Grčija je že šesto leto v recesij in že dvakrat jo je pred bankrotom rešila trojka. Država je mednarodnim posojilodajalcem dolžna že 240 milijard evrov. Ukrepi, ki jih izjava po nareku trojke, so ne samo za krpanje luknje v proračunu, temveč tudi za vrnitev denarja mednarodnim posojilodajalcem.

Privatizacija državnega premoženja je bila ena ključnih zahtev trojke pri izvajanju reform. A ta poteka zelo počasi, predstavniki trojke, torej Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad, državo opozarjajo, da grška privatizacija poteka prepočasi.

Agencija za privatizacijo, polna afer Taiped je državna agencija za privatizacijo, prek katere grška republika nabira denar. Skozi njo naj bi šla vsa odprodaja državnega premoženja, a agencija se poleg neučinkovitosti spopada tudi z aferami v vodstvu. Avgusta je moral zaradi spornega poleta na počitnice odstopiti predsedujoči agenciji Stelios Stavdris. Na otok Kefalionijo se je namreč peljal z zasebnim letalom grškega naftnega mogotca Dimitrisa Millissanidlisa. Ni bilo sporno to, kaj predsednik agencije počne v prostem času, temveč to, da je mogotec dve uri pred tem podpisal pogodbo o nakupu tretjinskega deleža v grškem igralniškem monopolistu OPA, vredno 652 milijonov evrov. Šlo je za prvo pravo večjo grško privatizacijsko zgodbo. Polno spodletelih prodaj Po več spodletelih zgodbah je v začetku leta Grčiji vendarle uspela prodaja državnega plinskega distributerja Desfa azerbajdžanski družbi za 450 milijonov evrov. V juniju pa je propadla načrtovana privatizacija državne naftne družbe Depa, ki naj bi Grkom prinesla 900 milijonov evrov. Edini interesent je bil ruski Gazprom, a se je tik pred podpisom pogodbe nekaj zapletlo. Še zdaj se ne ve, kaj. Gazprom je sicer po propadu posla izrazil skrb o financah Depe, a prste naj bi imela vmes tudi Evropska unija oziroma direktorat za konkurenčnost, ki nakupu Depe s strani ruskega Gazproma ni bil naklonjen.

Nasprotovanje politike Grški privatizaciji nasprotuje predvsem leva stranka Syriza, ki je poskuse privatizacije označila za največjo evropsko odprodajo državnega premoženja od vzhodne Nemčije naprej. Grčija naj bi z odprodajo svojega premoženja do leta 2016 nabrala 50 milijard evrov. Takšen je bil načrt na začetku leta 2010, nato je načrt postajal vedno manj ambiciozen. Predviden dobiček agencije se je sprva s 50 milijard evrov zmanjšal na 19 milijard evrov, potem na 12 milijard. Trojka je zato lani pristala na letne cilje. V letu 2013 naj bi tako Grčija s privatizacijo dobila 2,5 milijarde evrov. A že zdaj je jasno, da jih bo vsaj milijardo manj.

Drobiž na internetu Država pa je julija začela internetno prodajo 70 tisoč nepremičnin v državni lasti. Država prodaja vse: od stanovanjskih hiš, poslovnih stavb, plaž do avtomehaničnih delavnic. To so nepremičnine, ki so v državni lasti pristale kot zapuščina. Nazadnje je tako država prek neke vrste grškega E-baya prodala dvonadstropno hišo z vrtom s palmami za 580 tisoč evrov. Grška vlada pravi, da je stavba do zdaj strašila grški proračun, saj ta od nje ni imela nič, niti davkov. A dejstvo je, da je internetna prodaja, ki se je začela julija, do zdaj prinesla le nekaj več kot sedem milijonov evrov. Drobiž, ki lahko straši le grško vlado, pa tudi mednarodne posojilodajalce.