Gole prsi za abortus

Kdo bi si mislil, da bodo božični prazniki, ko se slavi rojstvo, označeni tudi s splavom. Začelo se je 17. decembra, ko je ena od voditeljic ultra feministične skupine FEMEN Inna Ševčenko na trgu Svetega Petra v Vatikanu razgalila svoje prsi, na katerih je nosila napis Jezus je bil splavljen!. Ob tem je atraktivna blondinka kričala: "Božič je odpovedan." Takoj jo je obkolilo 20 policistov, jo pokrilo z odejo in odvleklo v avto.

A to je bil šele začetek. Nekaj dni pozneje, 20. decembra, je francoska pripadnica skupine FEMEN, pokrita z modro ruto kot Marija, prikorakala do oltarja znamenite, s kolonado olepšane cerkve Madeleine v Parizu, in si razgalila prsi. Na njih je imela napis 344 Salopes (344 prasic), kar je bil naslov feminističnega manifesta iz leta 1971, v katerem so aktivistke zahtevale pravico do splava. Na hrbtu je nosila napis Božič je odpovedan. Aktivistka je na tleh pustila telečja jetra, ki naj bi predstavljala fetus, in nanje še urinirala. Po poročanju pariških medijev je kakšnih 12 vernikov šokirano opazovalo prizor, cerkveni zbor pa je na koru nemoteno nadaljeval vajo za božični večer.

Po Vatikanu in Franciji femenke udarile še v Španiji in Nemčiji Tri dni pozneje so femenke udarile v Španiji. V tem primeru še kako upravičeno, saj je ravno Španija znova odprla debato o splavu. Aktivistka se je razgalila pred cerkvijo San Manuel y San Benito v Madridu, na prsih je nosila napis Svoboda splava, na hrbtu pa Božič je odpovedan. Aktivistka po imenu Carmen je medijem, preden so jo odpeljali policisti, dejala, da gre Španija nazaj v čas diktature.

Finale pa so uprizorile v Kölnu, prav v znameniti katedrali. "Moja pička, moja pravila! Evropa, zbudi se!" je na božični dan v katedrali pred oltarjem kričala razgaljena aktivistka Josephine Witt z napisom Sem bog na prsih. In to ravno v času, ko je mašo za tisoč vernikov vodil kardinal Joachim Meisner. Policija je pridržala tako aktivistko kot tudi enega izmed vernikov, ki jo je, ogorčen, mahnil na nos.

Prepoved splava je mučenje Morebiti je sekstremizem, kot imenujejo feministični aktivizem skupine FEMEN, res malce otročji, toda v primeru božičnih protestov v zvezi s splavom se zdi upravičen. Vprašanje splava in svetosti življenja je vedno najbolj vroča ideološka točka stika med liberalnimi in konservativnimi politiki. Preteklo leto je bilo, kar zadeva politiko splava, zelo burno. Seveda je bila debata kot vedno najbolj ostra v ZDA. Za lansko leto se zdi, da so bili bolj uspešni nasprotniki prekinitve nosečnosti, saj so na primer v enem letu zaprli rekordnih 87 klinik, kjer opravljajo splav, v enem letu pa so v vseh zveznih državah sprejeli več zakonskih omejitev v zvezi s splavom kot prej v vsem desetletju skupaj. Večina teh omejitev se nanaša prav na delovanje klinik in na plačevanje posega iz zdravstvenega zavarovanja.

Poziv ZN državam, naj odpravijo prepoved splava Ko smo že pri plačevanju: pragmatični Izraelci z letošnjim letom uvajajo državno subvencioniranje prekinitve nosečnosti za vse ženske med 20. in 33. letom, in to ne glede na okoliščine in razloge za splav. To bo državo stalo okoli 4,6 milijona dolarjev, saj predvidevajo, da bodo plačali okoli 6.500 prekinitev nosečnosti. Predvidevajo pa, da bi postala v prihodnjih letih pravica do brezplačne prekinitve nosečnosti dosegljiva vsem ženskam.

Kar je v skladu z doktrino Združenih narodov. V lanskem poročilu o mučenju Komisariata ZN za človekove pravice so zapisali, da je prepoved prekinitve nosečnosti oblika "mučenja žensk", saj po ocenah ZN na svetu zaradi nelegalnih splavov umre okoli 50 tisoč žensk na leto, ter da bi morale vse ženske na svetu imeti pravico do brezplačne prekinitve nosečnosti.

Tako so pozvali države, kjer še velja popolna prepoved prekinitve nosečnosti, da spremenijo zakonodajo. Pravzaprav na svetu ni veliko držav, kjer bi veljala popolna prepoved prekinitve nosečnosti. V Evropi sta to Malta in Vatikan, v Južni Ameriki Čile, v Srednji Ameriki Nikaragva, Dominikanska republika in od lani Salvador.

Irska zakonodajo omilila, Španija bi jo zaostrila Na Irskem, kjer je do lani veljala popolna prepoved splavov, so se tako odločili za spremembo stroge zakonodaje. A ne zavoljo poročila Združenih narodov, temveč zaradi smrti mlade ženske, ki ji kljub ogroženemu življenju niso dopustili splava, nato pa je spontano splavila in umrla zaradi sepse. Kljub temu da so premierju Endu Kennyju katoliški gorečneži pošiljali grozilna pisma, napisana s krvjo, je vztrajal in v parlamentu so potrdili zakon, ki dopušča splav v primeru življenjske ogroženosti matere, k čemur prištevajo tudi samomorilska nagnjenja.

Nasprotno pa se dogaja v Španiji. Konservativna vlada želi spremeniti sicer liberalno zakonodajo o splavu ter znova sprejeti podoben zakon, kot je veljal leta 1985, ki bi dovoljeval prekinitev nosečnosti le v primeru, da je ta posledica posilstva ali če je ogroženo materino fizično ali psihično zdravje. Čeprav socialisti nasprotujejo takemu zakonu, bi ga vladajoča stranka, ki ima v parlamentu večino, z lahkoto sprejela. Tako bi imela Španija enega od najstrožjih evropskih zakonov o prekinitvi nosečnosti.

Ob koncu leta se je zanimiva debata odvila na Norveškem. Ta ima že od leta 1975 liberalen zakon o splavu, a dopušča hkrati tudi možnost, da zdravniki in medicinske sestre, ki naj bi opravili postopek, lahko to zavrnejo zaradi ugovora vesti. Lani so prvič naredili raziskavo o tem, koliko zdravnikov v resnici zavrne opravljanje splava. Izkazalo se je, da veliko več, kot so predvidevali, zato razmišljajo, da bi pravico do ugovora vesti razširili tudi na splošne zdravnike.

Balkanske polemike o popih in duhovnikih Polemike o splavu pa so bile lani tudi na Balkanu.

V Srbiji, ki se ponaša s tem, da je bila prekinitev nosečnosti tam, zahvaljujoč socializmu, ki je visoko cenil pravice žensk, legalna prej kot v Belgiji, splava sicer niso prepovedali, so pa z novim zakonom o zdravstvenem varstvu otrok, nosečnic in porodnic ukazali, da morajo zdravniki osebne podatke žensk, ki so imele splav, sporočiti zavodu za zdravstveno zavarovanje. Ženske in zdravniki se bojijo, da bo tako nastal državni register žensk, ki so splavile. Ta bi lahko ob nepravem času in nepravi politiki grobo posegel v zasebnost ljudi.

Kljub zagotavljanju zdravstvene blagajne, da gre le za pregled tega, koliko denarja potrebujejo, je tako, kot se mnogokrat zgodi v Srbiji, debata dosegla neslutene razsežnosti. Nenadoma je postal konec leta splav v Srbiji velika tema, pisali so celo o tem, da morajo ženske pred postopkom na zagovor k popom.

Vročo debato v zvezi s splavom napovedujejo na Hrvaškem V letu, ki prihaja, pa bo splav gotovo vroča tema na Hrvaškem. Konservativne civilne iniciative, ki jim je uspelo z referendumom o zakonski zvezi, so napovedale, da se bodo letos bojevale proti cirilici in prekinitvi nosečnosti. Posebno so jih razjezili podatki, da je od 10 tisoč splavov na leto na Hrvaškem skoraj polovica takih, ki jih naredijo poročene ženske. Za začetek je civilna iniciativa V imenu družine napovedala zahtevo, da bi morale vse ženske pred splavom na posvet k posebni komisiji, v kateri bi bil seveda tudi duhovnik. Hkrati pa zdravnike in medicinsko osebje pozivajo k ugovoru vesti.

Nevladne organizacije za ženske pravice, ki podpirajo pravico do splava, so zato odgovorne pozvale, naj sestavijo seznam medicinskega osebja, ki zaradi ugovora vesti ne želi izvajati splavov, da bodo imele ženske manj težav pri iskanju pravega zdravnika.

Referendum o splavu namerava hrvaška vlada prepovedati A to je šele začetek hrvaške debate o prekinitvi nosečnosti. Tudi v tem primeru ni dvoma, da bo začinjena in brezkompromisna. Dobra novica za hrvaške ženske je le, da bo vlada po hitrem postopku spremenila zakon o referendumu, tako dušebrižni in državotvorni civilni pobudniki o takih temah ne bodo več mogli zahtevati referenduma.