Francoski krompirček spet priljubljen v ZDA

Ko je tedanji francoski predsednik Jacques Chirac leta 2003 zavrnil sodelovanje v t. i. koaliciji voljnih, ki jo je okoli sebe zbiral tedanji predsednik ZDA George W. Bush za napad na Irak, so bili nekateri Američani tako zelo ogorčeni, da so v menzi ameriškega kongresa francoski krompirček preimenovali krompirček svobode. Odnosi med Washingtonom in Parizom so bili hladni. Številni Američani so Francoze označili za "sirojede opice, ki so se predale", britanski premier Tony Blair pa je postal Bushev najboljši prijatelj.

Deset let pozneje se pripravlja nov napad. Tarča je tokrat Sirija oziroma pozicije sil sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Predsednik ZDA Barack Obama je po napadu s kemičnim orožjem 21. avgusta dal vedeti, da je po dveh letih in pol krvavega prelivanja krvi, ki je po podatkih Združenih narodov zahtevalo več kot sto tisoč življenj, še več ljudi pa pregnalo z njihovih domov, čas za vojaško posredovanje.

Hollande stoji Obami ob strani Obamo sta takoj podprla britanski premier David Cameron in francoski kolega Francosis Hollande. Potem ko je Cameron v britanskem parlamentu dobil rdečo luč za sodelovanje pri vojaškem posredovanju (anketa BBC je pokazala, da se s takšno odločitvijo strinja skoraj tri četrtine vprašanih Britancev), Nemčija pa je izrazila zgolj politično podporo, od večjih držav Obami ob strani stoji le še Francija.

Stare zamere med Washingtonom in Parizom so pozabljene. Ameriški državni sekretar John Kerry je Francijo označil za "najstarejšo zaveznico", Hollande pa je državi opisal kot "tesni prijateljici in zaveznici". Prijateljstvo ZDA in Francije sega več kot dve stoletji nazaj v čas ameriške vojne za neodvisnost, v zadnjih letih pa nista bili vedno v najboljših odnosih.

Francija vse bolj pripravljena posredovati Ob nastopu svojega mandata je Hollande Obami sporočil, da bo izpolnil svojo predvolilno obljubo in umaknil francoske vojake iz Afganistana. Francija je bila med državami, ki je imela v okviru Natove operacije v deželi pod Hindukušem večje število vojakov, zato je bil njen umik precejšen udarec za Obamovo administracijo. Precej bolj pripravljena je bila Francija sodelovati pri strmoglavljenju libijskega samodržca Moamerja Gadafija pred dvema letoma. Francoska vojaška letala so bombardirala progadafijeve sile v okviru Natove operacije, kjer so imeli vodilno vlogo še Britanci, Američani pa so se držali bolj v ozadju.

Vojaško posredovanje v Libiji je nakazalo večjo pripravljenost Francije, da sodeluje v vojaških intervencijah, kar je Hollande potrdil, ko je v začetku leta v Mali poslal francoske vojake, da bi iz te afriške države pregnali islamiste. Hollande namerava nacionalni skupščini predstaviti dokaze, da je sirski režim uporabil kemično orožje v predmestju Damaska. Posredovanju sicer nasprotujeta skoraj dve tretjini Francozov.