Frančišek v evropskem Jeruzalemu

Papež Frančišek ne potuje rad. Današnji obisk Sarajeva bo šele njegovo osmo potovanje v tujino, od tega tretje v Evropi. Toda izbor držav, ki jih je obiskal, veliko pove o usmeritvi svetega očeta: Šrilanka, Filipini, Turčija, Južna Koreja, potoval je tudi v Izrael, Palestino in Jordanijo, Albanijo in obiskal Evropski parlament v Strasbourgu. Skrbno izbrane države obiskov Nobena od teh držav ni bila izbrana naključno. Izrael, Šrilanko in Filipine pretresajo medverski spopadi, Turčija se oddaljuje od islamske sekularnosti, Južna Koreja je že desetletja v izrednem stanju zaradi Severne Koreje; Albanija je država več veroizpovedi, ki jo po svoje sovražijo vse sosednje države. Zato niti ni tako presenetljivo, da se je odpravil tudi v Sarajevo.

Obisk papeža Frančiška bo tretji papeški obisk v Bosni in Hercegovini, odkar je bil podpisan Daytonski sporazum in se je končala vojna. Janez Pavel II. je Bosno obiskal leta 1997, ko je prispel v Sarajevo sredi snežnega meteža. Tedaj je mesto zaradi multireligijske identitete poimenoval "evropski Jeruzalem". Šest let pozneje se je še enkrat podal v Bosno in Hercegovino, tedaj v srbsko prestolnico Banjaluko.

Reklama za večversko družbo Papež Frančišek bo v Sarajevu 11 ur, ob devetih zjutraj do osmih zvečer. Frančiškov obisk Sarajeva ima dvojno vlogo. Po eni strani gre za dejanje povezovanja med verami. Na sprejemu za predstavnike verskih skupnosti v BiH se bo s papežem srečalo 58 predstavnikov katoliške cerkve, 54 predstavnikov srbske pravoslavne cerkve, 50 članov islamske skupnosti in 29 članov židovske skupnosti. Po mnenju vatikanskih analitikov bo to najpomembnejši del obiska. Ne nazadnje je papež v videoizjavi v ponedeljek dejal, da v Sarajevo prihaja kot "glasnik miru".

Tako je pripravljen tudi program papeževega obiska. Na osrednjem srečanju z ljudmi na olimpijskem stadionu Koševo bodo sodelovale skupine iz Bosne pa tudi iz Srbije in Hrvaške. Papežu bo na primer pel večnacionalni zbor otrok iz Srebrenice, stol za papeža je naredil musliman, oltar bo prekrit s simboli iz stečkov, zvon je prišel iz Hrvaške.

V ospredju hrvaški katoliki v BiH A čeprav je poudarek na ekumenizmu in medverskem sodelovanju, ni mogoče spregledati, da je papežev obisk namenjen tudi bosanskim katolikom, v večini Hrvatom. Dve desetletji po vojni se je po poročanju hrvaških medijev skupnost hrvaških katolikov v BiH zmanjšala za tretjino. Okoli 300 tisoč jih je zapustilo državo in se preselilo ali na Hrvaško ali v druge evropske države in še dlje. "Posledice vojne so še posebno vidne v katoliški skupnosti," je za Radio Vatikan ob obisku papeža v Sarajevu dejal vatikanski državni sekretar Pietro Parolin. "V nekaterih župnijah je ostalo le še nekaj družin, v glavnem med starejšim prebivalstvom."

Po neuradnih podatkih lanskega podpisa je v BiH, ki ima 3,8 milijona prebivalcev, 550 tisoč katolikov. Pričakujejo, da bo papež Frančišek neposredno nagovoril predstavnike hrvaških katolikov v BiH, naj vendarle ostanejo v Bosni in pripomorejo h "gradnji družbe miru, skupnega življenja in sodelovanja", kot je dejal vatikanski državni sekretar.