Francija se mora soočiti z reformami

S tem se strinjajo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), Evropski komisiji, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), tovrstnim napotkom pa prikimava tudi nemška vlada. Zadnje opozorilo je izdala bonitetna hiša Moody's, ko je Franciji pred kratkim znižala do zdaj najvišjo oceno in istočasno opozorila, da so tudi gospodarski obeti v tej državi slabi. Vendar to za zdaj še ni imelo usodnega vpliva na finančne trge. Glavni ekonomist pri Commerzbank, Jörg Krämer, je za Deutsche Welle pojasnil: "Že veliko držav je izgubilo bonitetno oceno trojni A, celo Združene države je nimajo več, a so se še vedno sposobne financirati. To pojasni, zakaj vlagatelji niso zaskrbljeni." Do zdaj je bila Francija, tako kot Nemčija, med zmagovalkami krize evroobmočja, saj si je denar lahko sposojala po zgodovinsko nizkih obrestnih merah. Claire Demesmay iz nemškega inštituta, specializiranega za zunanjo politiko, kljub temu opozarja, da je znižanje bonitetne ocene jasno znamenje, da Franocois Hollande s svojo politiko rine z glavo skozi zid in nima več druge izbire, kot da začne v državi uvajati reforme. Izogibanje reformam V zadnjih dvajsetih letih nobeni francoski vladi ni uspelo izvesti strukturnih reform, zaradi katerih bi postala država bolj konkurenčna. Prav nasprotno, Francija si je izposojala denar, da je lahko financirala svoj velikodušen sistem socialne pomoči, ki je svoj vrhunec pred dvanajstimi leti doživel z uvedbo 35-urnega tedenskega delovnika. Po podatkih Oecda je Francija evropski prvak v tem, kako malo njeni delavci delajo. V primerjavi z nemškimi delavci delajo francoski vsako leto kar 225 ur manj. Najkrajši delovni teden je združen tudi z enim najbolj togih trgov del. "Minimalna plača znaša skoraj 50 odstotkov povprečne plače, kar ima uničujoč učinek na delovna mesta. S tem lahko delno razložimo visoko stopnjo brezposelnosti v Franciji," poudarja Krämer. Država se v resnici spopada z visoko, 11-odstotno stopnjo brezposelnosti, ki je dvakrat višja kot v Nemčiji. Brezposeln je tudi vsak četrti Francoz, mlajši od 25 let. V proizvodnem sektorju je po podatkih Evropske komisije v zadnjih desetih letih zaposlitev izgubilo kar 750.000 Francozov. Tudi celotni delež proizvodnega sektorja v smislu bruto domačega proizvoda že dolgo pada in zdaj znaša samo še 12,5 odstotka, kar je enkrat manj kot v Nemčiji.

V Franciji zavidajo srednje velikim podjetjem v Nemčiji V Franciji z zavidanjem gledajo na nemška srednje velika podjetja, ki so znana po svojih inovacijah in po tem, da so vodilna na trgu. Z izjemo nekaj svetovnih korporacij je Francija namreč domovina množice majhnih podjetij, ki imajo 50 ali manj zaposlenih. Vzrok je v tem, da so podjetja z več kot 50 zaposlenimi podvržena neštetim delavskim uredbam, kar vključuje tudi stroge določbe proti odpuščanju zaposlenih. Kljub temu da so njena podjetja premajhna, so finančne ustanove v Franciji nevarno velike. Skupno premoženje največje francoske banke BNP Paribas namreč znaša kar 90 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda iz lanskega leta.

Ob tem so francoske banke s svojimi naložbami še veliko bolj vpletene v državah južne Evrope, zaradi česar so bistveno bolj kot nemške banke ranljive za turbulence finančnih trgov in še posebej za primer, da bi Grčija zapustila evroobmočje. Nemčija je od Francije boljša tudi na področju državnega dolga in na področju proračunskega primanjkljaja.

Druge države v bistveno večjih težavah Kljub temu da Francija le težko tekmuje z Nemčijo, Jörg Krämer zavrača ugibanja o tem, da bi bila lahko država naslednja v vrsti prejemnic pomoči. "Francija ima res svoje težave, vendar sem prepričan, da so te bistveno večje v Španiji in predvsem v Italiji," poudarja glavni ekonomist pri Commerzbank. Tudi druge statistike še vedno ostajajo nadvse spodbudne, saj je bila v prvi polovici letošnjega leta Francija po tujih vlaganjih četrta na svetu in je še vedno peto največje gospodarstvo na svetu in šesta največja izvoznica na svetu.

"Francija ima še vedno močno industrijo in velike korporacije, ki delujejo po vsem svetu, njen demografski položaj pa je koristen za gospodarstvo, " priznava tudi Claire Demesmay. Ob tem se Francija v veliki meri zanaša tudi na jedrsko energijo, zaradi česar so njeni energetski stroški bistveno nižji kot v drugih evropskih državah.