Petek, 12. 7. 2024, 17.59
4 mesece, 1 teden
Finska sprejela kontroverzen zakon o nadzoru na mejah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
Začasni ukrepi bodo v skladu z zakonom veljali eno leto in bodo oblastem omogočili omejevanje števila prošenj za azil na finski meji.
Finski parlament je danes s prepričljivo večino sprejel zakon, ki bo zaostril azilno politiko in mejni policiji pod določenimi pogoji omogočil zavračanje prosilcev za azil na mejah. Predlog sledi porastu števila prihodov migrantov na vzhodni meji z Rusijo, pri čemer v Helsinkih trdijo, da gre za namerno ustvarjanje pritiska.
Finski parlament je danes s 167 glasovi proti 31 sprejel zakon o začasnih ukrepih za boj proti instrumentaliziranim migracijam, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Preden bo stopil v veljavo, ga mora sicer podpisati še predsednik države Alexander Stubb, ki pa je zakon v preteklosti že javno podprl.
Začasni ukrepi bodo v skladu z zakonom veljali eno leto in bodo oblastem omogočili omejevanje števila prošenj za azil na finski meji.
Močno sporočilo Rusiji
"To je močno sporočilo Rusiji in našim zaveznikom. Finska bo poskrbela za svojo varnost in za varnost zunanje meje EU," je na novinarski konferenci takoj po glasovanju v parlamentu povedal finski premier Petteri Orpo.
Finska vlada je zakon predlagala, potem ko je v zadnjih mesecih zabeležila povečano število prihodov prosilcev za azil na več kot 1.300 kilometrov dolgi meji z Rusijo in večkrat obtožila Moskvo, da namerno ustvarja pritisk na finsko vzhodno mejo. V Kremlju so obtožbe odločno zavrnili.
Le določeni prosilci za azil
V skladu z zakonom bodo lahko za zaščito zaprosili le določeni prosilci za azil, kot denimo otroci ali invalidi. Upravičenost njihove prošnje bo odvisna od ocene njihovega primera, ki jo bodo na kraju samem opravili mejni policisti, zavrnjeni prosilci za azil pa se na odločitev ne bodo mogli pritožiti.
Več pravnih strokovnjakov je zato opozarjalo, da je zakon v nasprotju s finsko ustavo in mednarodnimi obveznostmi na področju zaščite človekovih pravic.
Nasprotovale so mu tudi nekatere opozicijske stranke, zlasti Levo zavezništvo, katerega voditeljica Li Sigrid Andersson je po sprejetju zakona v objavi na omrežju X zapisala, da je "danes žalosten dan za finsko pravno državo in človekove pravice".
