Fajonova: Afrika plačuje ceno podnebnih sprememb

Uvodni panel 13. mednarodne konference Dan Afrike z naslovom Zeleni prehod za varno prihodnost je zbral predstavnike iz Slovenije, EU in Afrike, ki so se strinjali o nujnosti ukrepanja zoper podnebne spremembe.

Ministrica Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru opozorila na trojno planetarno krizo podnebnih sprememb, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje. Kot je prepričana, vse to vpliva na varnost ter družbeni in gospodarski razvoj.

"Mnoge afriške države se spopadajo z res hudimi posledicami podnebnih sprememb, čeprav same zelo malo prispevajo h globalnim izpustom," je dejala ministrica. Tudi v tej luči je poudarila nujnost zelenega prehoda in trajnostnega razvoja, ki sta ključnega pomena za zagotavljanje boljše družbe in industrijske rasti, ki bo bolje prilagojena prihodnosti.

"Zavzemam se za uravnoteženo in enakopravno sodelovanje med Evropo ter Afriko, ki temelji na ciljih obojestranske rasti in razvoja," je še povedala Fajonova in dodala, da Slovenija trenutno sodeluje z Ruando, Sudanom, Južnim Sudanom in Kenijo. "Programe oblikujemo skupaj z lokalnimi skupnostmi glede na potrebe in okoliščine tistih, ki jih podnebne spremembe in neenakosti najbolj prizadenejo".

"Še naprej bomo delali na odpravi ovir pri gospodarskem sodelovanju med 🇸🇮 & Afriko. #DanAfrike je odlična platforma za prepoznavanje izzivov in priložnosti za zasebni sektor in podjetja ter iskanje možnosti za okrepitev sodelovanja na področju zelenega prehoda." - MZEZ @tfajon. pic.twitter.com/W37piGUhy8

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) May 22, 2024

Kot je še omenila, je v teku reorganizacija slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev, da bi del te mreže preusmerili na nove potencialne trge. Slovenija je imela do nedavnega v Afriki zgolj veleposlaništvo v Egiptu, lani pa je – tudi v okviru prizadevanj za izvolitev v varnostni svet ZN – odprla še veleposlaništvi v Etiopiji in Alžiriji.

Medcelinsko sodelovanje kot temelj zelenega prehoda

Podnebne spremembe so krive za vojne, gospodarske krize, pandemije, je danes na konferenci Dan Afrike v ljubljanskem Centru Rog poudarila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Njeni sogovorci na panelu o zelenem prehodu so se strinjali, da je sodelovanje Evrope in Afrike pri tem ključnega pomena, a posvarili pred enačenjem položaja držav.

Klakočar Zupančičeva je izrazila jezo, ki jo občuti v času pred volitvami za Evropski parlament, ko opaža, da nekatere stranke demonizirajo zeleni prehod. Predsednica DZ meni, da bomo z naslavljanjem podnebnih sprememb lahko prispevali k umiritvi številnih kriz po svetu, saj sama ravno podnebne spremembe vidi kot razlog za mnoge izmed njih.

Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je na panelu ponovila tezo iz uvodnega nagovora dogodka, ko je poudarila varnostni vidik skrbi za podnebje.

Zeleni prehod je v obojestranskem interesu Evropejcev in Afričanov, je poudarila posebna predstavnica EU za Sahel Emanuela Del Re in predstavila niz skupnih projektov v Afriki. Pri tem sodelovanju je po njenem prepričanju najpomembneje, da Afričani povedo, kako naj jim EU pomaga, saj bo Evropa s tem pomagala tudi sebi.

Čeprav so afriške države med tistimi, ki trpijo najhujše posledice globalnega segrevanja, ceno plačuje tudi Evropa, vključno s Slovenijo.

Na panelu sta poleg Klakočar Zupančičeve, Fajonove in Del Rejeve sodelovala še predsednica ruandskega parlamenta Donatille Mukabalisa in malavijski minister za informiranje Moses Kunkuyu Kalongashawa.

Ministrica @tfajon je na panelu voditeljev z naslovom “Zeleni prehod za varno prihodnost” na konferenci #DanAfrike spomnila, da so naravne nesreče čedalje pogostejše in obsežnejše: “V Sloveniji 🇸🇮 se zavedamo, da zeleni prehod ni več izbira ampak nuja.” pic.twitter.com/XHwOmwvdgZ

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) May 22, 2024

Gostja iz Ruande, ki se je v Ljubljani mudila že v torek, je navedla niz ukrepov v smeri zelenega prehoda, ki jih je sprejela njena država, a ob tem poudarila, da dodatna vlaganja v tej smeri v Afriki omejujejo nezadostna finančna sredstva.

Minister Kalongashawa pa je poudaril predvsem pomen prenosa znanj in tehnologij s področja zelenega prehoda, obenem pa opozoril na visoko ceno, ki jo njegova država plačuje, čeprav sama zanemarljivo malo prispeva h globalnemu segrevanju.

Klakočar Zupančičeva: Da bi nas veliki onesnaževalci slišali, moramo biti glasnejši

Klakočar Zupančičeva je komentirala, da je zaradi ustroja svetovnega gospodarstva pomembno, da manjše države opozarjajo na nujnost zelenega prehoda. Da bi jih veliki onesnaževalci slišali, pa morajo biti glasnejše, je prepričana.

Četudi so se zbrani strinjali z dejstvom, da se Malavi, Ruanda in Slovenija uvrščajo med relativne države, ki imajo majhen vpliv na globalne podnebne spremembe, Slovenija v smislu izpustov toplogrednih plinov na prebivalca bistveno presega afriške države in je v tej kategoriji po podatkih Svetovne banke bližje denimo Kitajski.

Trinajsto izvedbo konference Dan Afrike, ki jo organizira zunanje ministrstvo v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom (BSF), Evropsko komisijo in "think-tankom" Chatham House, nadaljujejo z dodatnimi paneli in jo bodo zvečer sklenili s kulturnim programom. Poteka pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar.