Po sprejetju reform v grškem parlamentu, ki so jih posojilodajalci zahtevali za nadaljevanje pomoči, so evrski finančni ministri odobrili triletno finančno pomoč Grčiji iz reševalnega mehanizma ESM.
Grški parlament je ponoči z večino potrdil zakon z reformami, ki so jih v zameno za nadaljnjo pomoč zahtevali mednarodni upniki - Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad. Zakon, ki ga je sprejel parlament, je prvi v nizu ukrepov, ki vključuje štiri sklope. Grčija je tako izpolnila prve pogoje za tretji program finančne pomoči, saj je prvi niz zahtevanih ukrepov v parlamentu po oceni treh institucij upnikov sprejela pravočasno in v glavnem zadovoljivo.
Začetek pogajanj morajo ponekod odobriti parlamenti
O napredku v procesu priprave tretjega programa pomoči po načelnem dogovoru voditeljev članic območja evra o začetku pogajanj o novem programu so na telekonferenci razpravljali tudi finančni ministri članic skupne evropske valute in načeloma odobrili triletno finančno pomoč Grčiji iz evropskega reševalnega mehanizma ESM - a ta je odvisna tudi od izvedbe vseh potrebnih nacionalnih postopkov. V nekaterih članicah območja evra morajo začetek pogajanj odobriti parlamenti, nekatere se bodo z njimi posvetovale.
Grčija naj hitro sprejme še drugi niz ukrepov
Po končanju nacionalnih postopkov in uradni odločitvi odbora guvernerjev ESM, ki se pričakuje konec tega tedna, bodo institucije začele z grškimi oblastmi pogajanja o memorandumu, v katerem bodo podrobno opredeljeni pogoji za finančne obroke. Evroskupina je ob tem danes grške oblasti pozvala, naj hitro sprejmejo še drugi niz ukrepov, kar je treba v skladu z izjavo vrha območja evra storiti do 22. julija, ter naj nadgradijo zakonodajo prvega niza ukrepov v skladu s priporočili institucij.
Bo Grčija dobila sedem milijard evrov?
Finančni ministri območja evra so med drugim razpravljali tudi o kratkoročnem financiranju Grčije s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna v prihodnjih treh mesecih. Načeloma naj bi se z njo strinjali, a odločitev morajo sprejeti vse članice unije.
ECB povečala obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam
Svet ECB pa se je danes odločil za 900 milijonov evrov povečati obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, je povedal predsednik ECB Mario Draghi. Likvidnostna pomoč je zdaj pri okoli 90 milijardah evrov, skupna izpostavljenost ECB do Grčije pa po njegovih besedah znaša okoli 130 milijard evrov. Ocenil je tudi, da je določena oblika odpisa grškega dolga nujna.
Grške banke zaprte do ponedeljka
Grško finančno ministrstvo je potrdilo, da bodo banke ostale zaprte do ponedeljka, da bi tako zaradi pomanjkanja likvidnosti zaščitili finančni sistem in gospodarstvo. A po informacijah iz bančnih krogov jih bodo v ponedeljek nato po treh za Grke težkih tednih vendarle odprli.
Čeprav je večina poslancev poudarjala, da ne verjamejo v reforme, ki jih je morala Grčija sprejeti v zameno za začetek pogajanj o finančni pomoči, je na koncu ukrepe podprlo 229 poslancev, proti jih je bilo 64 – med njimi tudi nekdanji finančni minister Janis Varufakis –, šest se jih je vzdržalo. Proti ali pa vzdržanih je bilo 38 članov Sirize.
Med razpravo in glasovanjem so na osrednjem atenskem trgu Sintagma potekali protesti nasprotnikov varčevanja, ki so prerasli v spopade s policijo. Med glasovanjem je bilo v parlamentu slišali eksplozije molotovk, na kar je policija odgovorila s solzivcem.
"Razumem, da moramo sprejeti ukrepe"
Dan po glasovanju grškega premierja Aleksisa Ciprasa najverjetneje čakajo nekatere spremembe v vladnem kabinetu. Cipras je med razpravo dejal, da v dogovor z evropskimi upniki sicer ne verjame, a meni, da je tako boljše, kot če ne bi sprejeli nobenega dogovora. Poslance je opomnil, da grškim bankam, ki še naprej ostajajo zaprte, zmanjkuje denarja in da Grčija nima dostopa do finančnih trgov. "Zavedam se, da so strukturni ukrepi, ki jih sprejemamo, zelo težki. Vem, da ne bodo pomagali grškemu gospodarstvu, hkrati pa razumem, da jih moramo sprejeti."
Kaj sledi?
V prihodnjih dneh bodo parlamenti v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem, v Estoniji in Španiji odločali o tem, ali podpirajo ponedeljkovo odločitev vrha območja evra in začetek pogajanj o novem svežnju pomoči Grčiji. To morajo storiti do konca tedna, medtem ko so na Finskem dogovoru že prižgali zeleno luč. Šele za tem se bodo lahko začela dejanska pogajanja o do 86 milijard evrov vrednem tretjem svežnju pomoči Grčiji.